Primerjava klasične in montažne gradnje hiše

  
Prednost daljšega obdobja grajenja je lahko v tem, da imamo več časa, morda za lastno delo, predvsem iz finančnega vidika, saj lahko investiramo postopoma.

Montažna gradnja pomeni postavitev gotove hiše, ki je sestavljena iz delov, narejenih v podjetjih. Pri takšni gradnji razen postavitve betonske osnovne plošče in kleti ni mokrih faz, zato takšna gradnja napreduje hitreje kot klasična, vendar tudi veliko bolj obremeni našo denarnico v kratkem obdobju.

Pri nas je klasična gradnja prevladujoča, zato smo zanjo bolj specializirani in ji tudi bolj zaupamo. Predvsem pa gre tu za strah pred nepreizkušenim, kar pa montažna gradnja počasi premaguje.

Razvila se je tudi napodročju projektov. Tako kot klasična gradnja ima na voljo številne tipske in vzorčne hiše, med katerimi lahko najdemo tudi takšno, ki bo ustrezala našim željam. Razen tega je tipski projekt le osnova oziroma ogrodje, kjer lahko v dogovoru z arhitektom spremenimo tako razpored prostorov ali odvzamemo in dodamo mansardo ali kaj drugega.

Pri klasični gradnji imamo danes na voljo mnogo tipskih projektov, ki so primerni za vse okuse. Arhitektom lahko naročimo projekt, ki nam bo ustrezal, tako glede velikosti in oblike hiše kot tudi glede funkcionalnosti.

  
Pa poglejmo si podrobneje način gradnje. Proizvajalec postavi vnaprej pripravljene zunanje in notranje stene, v katerih je že vgrajena toplotna izolacija, na betonsko ploščo. V zunanjih stenah so že vgrajena okna, vdelane so cevi za instalacijske vode. Nato sledi gradnja stropov, stenskih oblog in strešne konstrukcije. Hiša je tako pod streho v dveh dneh, do konca sestavljena pa v desetih dneh.
Vsa krovska in kleparska dela lahko opravi proizvajalec hiše ali pa izvajalca izberemo sami. Sledi še polaganje betonskih ali suhih estrihov in zaključna dela, kot so polaganje keramike, talnih oblog in drugih del, enako kot pri klasični gradnji.
 
Bivalno ugodje v notranjih prostorih dosežemo z dobro izolacijo in paroprepustnostjo. Zunanja stena gotove oziroma montažne hiše je glede paroprepustnosti v določeni prednosti pred zunanjo steno klasične hiše. Glede toplotne akumulativnosti pa je v prednosti zunanja stena klasične hiše, ki ima ob primerni izolaciji, dobro toplotno akumulativnost. Čez dan se stene počasi segrejejo, ponoči pa počasi oddajajo toploto. Montažne stene te sposobnosti nimajo.
  
Glede potresne varnosti so montažne gradnje grajene protipotresno do 9.stopnje MCS. Pri klasični gradnji pa je protipotresnost odvisna od načina gradnje. Ker je pri gotovih hišah glavni konstrukcijski element les, se pojavlja logično vprašanje požarne varnosti, vendar proizvajalci zagotavljajo, da se stene montažnih hiš lahko 60 minut upirajo ognju. Vendar je to dovolj?
 
Glede videza končane hiše lahko rečemo, da sta oba načina gradnje enakovredna. Poglejmo še določene prednosti klasične gradnje pred montažno in obratno.
 
Klasična gradnja ima pred montažno gradnjo te prednosti:

Montažna gradnja ima pred klasično gradnjo te prednosti:

  
V drugih pogledih pa lahko rečemo, da ni bistvenih prednosti med enim ali drugim načinom. Iz podatkov proizvajalcev hiš zasledimo, da se pri nas delež montažnih hiš povečuje. Glede na smernice zunaj, lahko zasledimo, da prevladuje montažna gradnja pred klasično. Če pogledamo razmere pri nas, znaša delež montažnih hiš proti klasični le slab odstotek. V zahodni Evropi se ta delež giblje med 20 in 30 odstotki.

  

vir: Mala šola za investitorje - Dileme