Prenova starejše hiše v pasivno hišo

Hiša v Pettenbachu je prva enodružinska hiša, ki so jo v Avstriji prenovili na raven pasivnih hiš.
Prenova starejše hiše v pasivno hišo
    
Klasična brezoblična enodružinska hiša iz šestdesetih let se je v pičlih treh dneh prelevila v pravo sodobno pasivno lepotico.
  
Vgradili so prezračevalni sistem z rekuperacijo in hišo oblekli v predizdelano - montažno, 40 centimetrov debelo termično lupino z energetsko učinkovitimi okni in vrati, paneli s fotovoltaiko in leseno fasadno oblogo s senčili. Odpravili so tudi toplotne mostove in zagotovili ustrezno zrakotesnost.
 
Uporabili so naslednje inovativne metode:
  • lasersko skeniranje obstoječega stanja za natančen posnetek in neposreden prenos podatkov v CAD sistem za projektiranje,
  • predizdelani obešeni leseni stenski elementi v velikosti celega nadstropja v standardu PH,
  • vakuumsko toplotno izolacijo na obstoječih stropovih nad kletjo,
  • zemeljski kolektor za izkoriščanje toplote okolice - z merilnimi sondami,
  • prezračevanje z visoko stopnjo rekuperacije,
  • toplotno črpalko,
  • pokritje druge potrebne toplote za ogrevanje prostorov s fotovoltaiko, vdelano v leseno fasado.
       

     
Hiša pred in po prenovi

   
Pri prenovi so povečali uporabno bivalno površino s 97 na 204 m2 in hkrati porabo energije za ogrevanje zmanjšali za več kot 10-krat: s 27.1 MWh/a na 2.3 MWh/a. Od tega velik del energije pridobijo tudi s fotovoltaičnimi paneli (električna moč 2,6 kWp). Pred prenovo je hiša potrebovala za ogrevanje kar 280 kWh/m2a, po prenovi znaša poraba energije za ogrevanje 14,8 kWh/m2a (zmanjšanje za 95 odstotkov!). Potrebna toplotna moč je znašala 230 W/m2, zdaj samo 12 W/m2. Emisija CO2 se je zmanjšala za 100 odstotkov! Merjena zrakotesnost stavbe se je izboljšala na največ 0.6 urne izmenjave zraka!
 

   

   
Z vgradnjo montažnih panelov so se ustrezno znižale tudi toplotne prehodnosti posameznih elementov ovoja zgradbe. Izračuni so pokazali, da je prenova hiše Schwarz v standardu pasivnih hiš in v leseni montažni izvedbi dražja od klasične prenove za približno 25 odstotkov, kar predstavlja 45.000 EUR:
  • od tega so za 15 odstotkov višji stroški (za 29.000 EUR) zaradi doseganja pasivnega standarda, to je vgradnje dodatne toplotne zaščite, vakuumske izolacije, pasivnih oken, vrat in prezračevalnega sistema z rekuperacijo, zmanjšanja toplotnih mostov, zrakotesnost in vgradnje nočne TI,
  • za preostalih 10 odstotkov, kar znaša približno 19.000 EUR, pa so stroški višji zaradi ekološke, trajnostne gradnje: lesena izvedba fasade, lesena talna podkonstrukcija ...

Fotovoltaika in sistem senčil zvišajo ceno gradnje še za nadaljnjih 20.000 EUR. Skupaj so stroški prenove znašali 1.280 EUR/m2.

  
Celoten postopek prenove je potekal od novembra 2004 do junija 2005. Trajanje montaže na objektu, vključno z letvanjem celotne fasade, pa le tri dni!
 
vir: revija GRADIM
 
Vir:
07. februar 2011