Polaganje laminata

Določeni proizvajalci v svojih prospektih priporočajo le plavajoče polaganje laminata, čeprav drugi strokovnjaki trdijo, da ga lahko polagamo tudi z neposrednim lepljenjem na podlago in s pribijanjem. Naj bo uvodna beseda zgolj opozorilo, da upoštevajte proizvajalčeva navodila, kajti ob reklamaciji bo to odločilno.
Polaganje laminata
    
Največji težavi pri plavajočem polaganju sta navadno zamolkel zven in škripanje pri hoji, ki moti marsikaterega uporabnika. Proizvajalci nenehno izboljšujejo svoje izdelke. Izbira laminatov in izolacijskih materialov je dandanes tako pestra, da se lahko z ustreznim nakupom izognemo tudi omenjenima težavama, čeprav je vsaka izboljšava povezana predvsem z dodatnimi stroški.
  
V prispevku bomo opisali plavajoče polaganje laminata ter namenili nekaj besed lepljenju in pribijanju laminatnih podov. Čeprav je plavajoče polaganje dokaj preprosto in so natančna navodila proizvajalcev navadno namenjena bolj ljubiteljskim kot poklicnim polagalcem, ni odveč, če predstavimo osnovne stopnje polaganja. Za začetek pa nekaj nepogrešljivih nasvetov za pripravo podlage in ustrezno delovno okolje.
  
PODLAGA IN DELOVNO OKOLJE
Tako kot pri izgotovljenem parketu in drugih lesenih podih so tudi pri polaganju laminata zelo pomembne klimatske razmere in priprava podlage. Ker so zahteve večinoma iste, bomo našteli le najpomembnejše:
  • laminat naj bo v prostoru vsaj 48 ur pred polaganjem, da se aklimatizira;
  • sobna temperatura naj bo vsaj 18 stopinj Celzija, temperatura površine za polaganje najmanj 15 stopinj Celzija, relativna zračna vlažnost pa naj ne preseže 65 odstotkov;
  • pred polaganjem laminat pregledamo in reklamiramo morebitne neustrezne deščice. Večina proizvajalcev v navodilih jasno napiše, da ne sprejemajo reklamacij o neustreznosti laminata, ko je že položen;
  • laminat lahko polagamo na razne podlage – cementni, anhidritni, magnezitni ali ogrevani estrih, slepe pode, podlage iz lesa, keramike, kamna, linoleja, plute ali PVC. Odstraniti moramo le preprogaste tekstilne talne obloge;
  • vlažnost cementnega estriha naj bo največ dvoodstotna, anhidritnega pa največ 0,5-odstotna;
  • pri ogrevanih estrihih morajo biti cevi z ogrevalno vodo dobro izolirane in najmanj 3 centimetre pod površino estriha;
  • podlaga naj bo suha, čista, trdna, kompaktna in ravna; upoštevajte tolerance nemškega standarda DIN 18202 (pri nas še nimamo ustreznega standarda oziroma predpisa, ki bi zajemal to področje);
  • pri lepljenju na že obstoječe obloge je treba paziti na ustrezno obdelavo podlage (veljajo iste zahteve kot pri polaganju lesenih podov);
  • pri cementnih estrihih oziroma kjer obstaja nevarnost vlage, je nujna parna zapora. Hidroizolacija naj bo skladna s standardom SIST DIN 18195: 1997, Tesnjenje objektov, ki je najpopolnejši predpis za to področje.

  
PLAVAJOČE POLAGANJE
Na podlago položimo zvočno izolacijo. Proizvajalci priporočajo ekspandirani polietilen, karton ali druge posebne izolacijske plošče. Nekateri ponujajo tudi laminate, ki imajo nosilni sloj obdelan s posebno plastjo ekološkega materiala, ki duši zvok, in so torej že sami po sebi dobri akustični izolatorji. Začnemo polagati. Deščico obrnemo z utorom proti steni in položimo celo vrsto laminata brez lepljenja, približno centimeter od stene. Na vsakih 70 centimetrov pritrdimo distančnik.
 
Zadnjo položeno deščico v vrsti je treba natančno odrezati. Obrnemo jo za 180 stopinj, tako da je lice na vrhu, peresi obeh vzporednih vrst pa skupaj. Od stene jo fiksiramo z distančnikom. Režemo z licem proti vrhu, če pa uporabljamo krožno žago, je proti vrhu obrnjena hrbtna stran.
 
Vsako naslednjo vrsto začnemo z odrezano deščico iz prejšnje vrste. Stiki naj bodo zamaknjeni vsaj za 40 centimetrov.
  
Po prvih dveh ali treh položenih vrstah začnemo lepiti dolge in kratke stranice. Deščice za boljši sprijem potolčemo s kladivom, odvečno lepilo na površini pa odstranimo s plastično lopatico in obrišemo z vlažno krpo.
  
Pri zadnji vrsti pazimo in natančno odrežemo širino posamezne deščice, pri čemer seveda upoštevamo dilatacijo približno 1 centimeter. Delo končamo s polaganjem okrasnih letev.
  
PRIBIJANJE IN LEPLJENJE
Laminat lahko polagamo tudi s pribijanjem in lepljenjem neposredno na podlago. Znova poudarjamo, da je treba tehniko polaganja izbrati po proizvajalčevih navodilih in ne po lastni presoji. Pri pribijanju laminata ravnamo tako kot pri izgotovljenem parketu ali parketu, ki je obdelan na pero in utor. To pomeni, da je tako kot pri plavajočem polaganju pero deščice obrnjeno proti steni, v slepi pod pa skozi utor zabijemo posebne ovalne žeblje in pritrdimo talno oblogo.
  
Pri lepljenju je pozornost usmerjena predvsem na tip podlage, na katero bomo lepili talno oblogo. Veljajo iste zahteve kot pri lepljenju drugih lesenih podov, bistvene pa lahko strnimo takole:

  • pri lepljenju na estrih moramo biti pozorni zlasti na dovoljeno stopnjo vlažnosti podlage in ustrezno pripravo površine;
  • pri lepljenju na že obstoječe pode iz keramike, kamna in podobno bomo zelo natančni pri razmastitvi in obdelavi površine, ki ne sme biti popolnoma gladka;
  • pri lepljenju na podlage, kjer smo odstranili tekstilno oblogo, moramo zelo paziti na ostanke lepil;
  • pri ogrevanih estrihih sta najpomembnejša postopno segrevanje in ohlajanje estriha od 2 do 3 tedne pred začetkom polaganja.

    
To so seveda le najbolj ključni podatki za lepljenje laminatnih in tudi lesenih talnih oblog.
  
Viri:
Revija Professional Parquet, januar/februar 2000, str. 148–155
Revija Hardwood floors, junij/julij 2000, str. 107–109
Prospekti različnih proizvajalcev
Razne spletne strani
Mnenja domačih in tujih mojstrov
Korak 2001

 
02. oktober 2008
 
 
Izdelava popisa del Dežman d.o.o. Strokovno, pregledno, realno ...
Urejanje okolice Lap d.o.o. Tlakovanje dvorišč, asfaltiranje
Fasaderstvo Lap d.o.o. Kvalitetna izdelava fasad
Izdelava fasad Dežman d.o.o. Ko sosedova fasada prebledi od zavisti