Pod streho naj bo dovolj izolacije

Kako pomembna je pravilna in zadostna izolacija strehe, najbolje vedo tisti, ki živijo tik pod njo, v mansardi. Če je izolacije premalo, se poleti prostori pregrevajo, pozimi hitro ohladijo, če so bila dela izvedena površno ali napačno, pa lahko dodatne težave povzroča še zamakanje ob vsakem malo močnejšem dežju.
Pod streho naj bo dovolj izolacije
  


Zima bo dober pokazatelj morebitnih napak, narejenih pri izdelavi strehe, sneg pa bo lahko na njej pustil kakšne posledice, zato bo treba spomladi opraviti natančen pregled.

Dovolj debela in pravilno vgrajena izolacija
Če se prostori poleti pregrevajo, pozimi pa jih, čeprav so radiatorji odprti na polno, nikakor ne moremo ogreti na prijetno temperaturo, je razmislek o vgradnji nekaj dodatnih centimetrov izolacije vsekakor na mestu. Izberemo lahko kateri koli izolacijski material, običajno se uporabljajo plošče ekspandiranega ali eks­trudiranega polistirena, plošče steklene ali kamene volne ter izolacija iz celuloznih ali lesnih vlaken.

Koliko centimetrov bo zagotovilo prijetnejše bivanje, je težko reči, saj je bolj kot debelina pomemben podatek o toplotni prehodnosti strešne konstrukcije. Ta mora biti čim nižja, pri čemer je treba upoštevati tudi druge dejavnike, denimo zrakotesnost prostora in izdelavo brez toplotnih mostov. Na splošno velja, da je treba pod streho vgraditi debelejši sloj kot na zunanje stene. Pomembno pa je, da se toplotna izolacija strehe in toplotna izolacija fasade stikata oziroma prekrivata, s čimer zagotovimo, da je toplotni ovoj neprekinjen in toplotni most na stiku izničen. Poskrbeti je torej treba, da gre bodisi izolacija fasade čez izolacijo strehe bodisi nasprotno, odvisno od tega, katerega ukrepa smo se lotili prej.

Optimalna debelina toplotne izolacije na strehi je 40 centimetrov, če govorimo o kameni volni, toda v mansardi, v kateri že živimo, največkrat ni dovolj prostora za vgrad­njo tolikšne debeline. Lahko pa optimalne bivalne razmere zagotovimo tudi s tanjšim, 30-centimetrskim slojem, ki ga sestavljajo različno učinkoviti, a med seboj kompatibilni izolacijski materiali. Tako lahko med špirovce vgradimo 20 centimetrov steklene volne in pod njimi še 10 centimetrov debele plošče kamene volne. Ustrezno toplotno prevodnost bomo zagotovili tudi z vgradnjo 19 centimetrov steklene volne, toliko prostora se običajno najde v večini podstrešnih stanovanj. Ali z vgradnjo plošč iz ekspandiranega polistirena s dodatki grafita, ki so v obliki harmonike na voljo v debelini 16 centimetrov. Spajajo se po sistemu pero in utor, kar prepreči nastanek toplotnih mostov. Hkrati z namestitivijo sekundarne kritine in vzdolžnih letev za prezračevanje strehe lahko neposredno na škarnike ali podeskano strešno površino položimo plošče ekstrudiranega polistirena, ki jih lahko kombiniramo tudi s kakšnim izolacijskim materialom. Pri tem je treba poskrbeti za uravnoteženo paroprepustnost celotnega konstrukcijskega sklopa s parnimi ovirami oziroma parnimi zaporami.

 
vir: deloindom.si
 
Vir:
10. maj 2016
 
 
Strojni ometi Lap d.o.o. Na notranjih in zunajnih površinah
Izdelava popisa del Dežman d.o.o. Strokovno, pregledno, realno ...
Izdelava fasad Dežman d.o.o. Ko sosedova fasada prebledi od zavisti
Fasaderstvo Lap d.o.o. Kvalitetna izdelava fasad