OSTREŠJA - Osnova za mansardno stanovanje

Pred obnovo podstrešja oziroma ureditvijo mansardnega stanovanja je prav, da se predhodno poučimo z nekaj osnovami o podstrešju. Le tako se lahko izognemo številnim težavam, ki bi jih storili med časom gradnje oziroma obnove.
OSTREŠJA - Osnova za mansardno stanovanje

 
Strehe pokrivajo zgradbe in jih varujejo pred vremenskimi vplivi, to je pred padavinami, vetrom, mrazom in vročino. Ločimo nosilne elemente in kritino. Glavni deli strešnega poveznika so lege in škarniki (šperovci), ki jih oblikujemo glede na gradivo (les, jeklo, ojačani beton), na strešni naklon, na obliko ter težo kritine in obremenitev (sneg). Za stanovanjske zgradbe uporabljamo navadno škarnike z nosilno dolžino 4 m in medsebojno razdaljo 0,8 - 1,0 m; opaž debeline približno 24 mm; strešne letve v prerezu 3 x 5 cm, oziroma 4 x 6 cm in dolžine 6 do 7 m; poveznike pa v medsebojnih razdaljah približno 5 m.

Strešni naklon je dostikrat predpisan z zakonskimi določili, sicer je pa odvisen od lastnosti kritine in od načina kritja.

Lesena ostrešja so lahko z vešali ali brez njih. Strešna vešala sestoje iz leg in iz nanje postavljenih škarnikov. Škarniki učinkujejo kot prostoležeči, previsni in kontinuirani nosilci (tramovi), ki so obremenjeni predvsem na upogib. Strešne lege so pritrjene v določenih razdaljah na veznikih (stropnikih), poleg tega pa morajo biti ojačene v vzdolžni smeri (na primer s podporami - ročicami) in v prečni smeri (s stropniki). Pri enostavnih ostrešjih manjše razpetine (< 10 m) so škarniki sidrani na vznožne (kapne) lege, pri vešalih večjih razpetin in pri strešnem naklonu preko 40 stopinj so škarniki vezani še na vmesne lege in na slemensko lego.

Za majhne razpetine zadoščajo ostrešja brez vešal, pri večjih razpetinah pa povežemo okvire z enim ali več prečniki. Ti prečniki so lahko pomični ali nepomični.

Za izračun strešne konstrukcije moramo upoštevati njeno lastno težo, težo snega, veter in pohodno obtežbo. Lastna teža sestoji iz teže kritine, teže škarnikov, leg in veznikov in učinkuje navpično. Teža snega učinkuje navpično in je odvisna od strešnega naklona: pri naklonu 20 stopinj je 75 kp/m2, pri naklonu 60 stopinj pa 0 kp/m2. Veter obremenjuje streho pravokotno na ploskev, prometna obtežba pa je usmerjena navpično.
  
vir: Inštalater.si

 
Vir:
19. marec 2014
 
 
Izdelava fasad Dežman d.o.o. Ko sosedova fasada prebledi od zavisti
Fasaderstvo Lap d.o.o. Kvalitetna izdelava fasad
Gradnja objektov Lap d.o.o. Gradbeništvo, gradnja na ključ
Izdelava fasad Dežman d.o.o. Ko sosedova fasada prebledi od zavisti