Obdajmo se z naravnimi materiali

Izbira toplotne izolacije ima za energijsko učinkovitost hiše in ugodje bivanja velik pomen. Naravni izolacijski materiali se od umetnih in anorganskih razlikujejo v tem, da lahko vodno paro sprejmejo in oddajo, kar pomeni, da dihajo.
Obdajmo se z naravnimi materiali

  
Marsikdo, ki stvari ne pozna dovolj dobro, ima občutek, da so zaradi tega naravni materiali potem ves čas mokri, kar sploh ni res. Ob pravilni izvedbi se sicer noben material ne more prekomerno navlažiti, a ker nova hiša nekoč postane tudi stara, je bolje, da imamo vgrajen material, ki je sposoben sprejeti več vlage, ne da bi se mu zaradi tega poslabšale njegove karakteristike. S tem se zmanjša tudi tveganje gradbenih poškodb.
 
V naravnih "oblačilih" se počutimo bolje
Vsem izolacijskim materialom je danes skupno to, da so paroprepustni, to pomeni, da vodno paro le prepuščajo. Umetni materiali so vsaj 20-krat manj paroprepustni od naravnih ali anorganskih. Na mikroklimo vpliva tudi vlažnost zraka v prostoru, zato je pomembno, da smo obdani z naravnimi materiali. Ti vplivi so še razmeroma neraziskani, kljub temu pa vsi vemo, da se v naravnih oblačilih počutimo veliko bolje kot v umetnih oziroma v takšnih, ki ne "dihajo".
 
Kombinacija materialov
Pri rabi energije v stavbah je pomembna toplotna prevodnost materiala in njegova debelina, s čimer izračunamo toplotno prehodnost (U vrednost) gradbenega sklopa. Ta nam pove, koliko energije izgubljamo skozi kvadratni meter površine pri temperaturni razliki ene stopinje Kelvina. Proizvajalci so že razvili umetne materiale s strukturo, ki lahko ujame več zraka, zato je toplotna prevodnost lahko tudi za 50 odstotkov nižja kot pri naravnem materialu. Umetnim materialom sledijo anorganski, vsem pa je skupno, da so izredno lahki.
 
Ker na rabo energije vpliva tudi toplotna stabilnost stavbe in fazni zamik prehoda toplote, to pa pogojujeta masa materiala in njegova specifična toplota, lahek izolacijski material s super nizko toplotno prevodnostjo sam po sebi še ne zagotavlja minimalne rabe energije. Ta je zagotovljena šele v kombinaciji z materialom, ki ima sposobnost večje akumulacije toplote.
 
To je tudi eden od razlogov, zakaj se pri gradnji vedno bolj uporabljajo lesnovlaknene plošče Agepan in celulozna izolacija Trendisol, zlasti v strehi.
 
Oba materiala sta zelo paroprepustna in imata zmožnost sprejemanja in oddajanja vodne pare. Plošče Agepan tehtajo 240 kilogramov na kubični meter, zato toplota skozi osem centimetrov debelo ploščo preide v enakem času kot skozi 35 centimetrov EPS ali steklene volne, je razložil Škvorc. Seveda so toplotne izgube skozi 35-centimetrski sloj izolacije veliko manjše kot skozi osemcentimetrski, a šele kombinacija različnih materialov daje pravi rezultat. Izolacija Trendisol ima primerljivo toplotno prevodnost kot anorganske izolacije, a je fazni zamik prehoda tudi dva- do trikrat daljši, odvisno, s kako težko anorgansko izolacijo ga primerjamo.
 
Če se za izolacijo fasade uporabi stiropor in za izolacijo strehe le steklena volna, ima tako grajena hiša slabše karakteristike od npr. lesene ekološke hiše. Če bi za izolacijo fasade in strehe pri zidani hiši uporabili naravne materiale, bi dobili najboljši učinek, kar se tiče rabe energije. Če pa bi upoštevali še primarno rabo energije, vpliv na okolje in zdrave bivalne razmere, je ekološka lesena hiša trenutno največ, kar lahko naredimo.

 
Vir:
12. julij 2012
 
 
Urejanje okolice Lap d.o.o. Tlakovanje dvorišč, asfaltiranje
Izdelava popisa del Dežman d.o.o. Strokovno, pregledno, realno ...
Izdelava popisa del Dežman d.o.o. Strokovno, pregledno, realno ...
Strojni ometi Lap d.o.o. Na notranjih in zunajnih površinah