Neravno položene ploščice

Ponavadi se napaka opazi takoj po polaganju, zlasti če je površina večja in jo pogledamo proti svetlobi. Sčasoma postane še bolj izrazita, ker se med posameznimi ploščicami nabira umazanija, ki jo je teže odstraniti.
Neravno položene ploščice
    
OPIS PROBLEMA
Zaradi majhnih višinskih razlik med posameznimi ploščicami (tako imenovanih stopničk) površina ni enakomerno izravnana, ne ustreza kakovosti polaganja in strankinim pričakovanjem, hkrati pa zmanjšuje udobnost in uporabnost prostora ter kazi njegov estetski videz.
 
Ponavadi se napaka opazi takoj po polaganju, zlasti če je površina večja in jo pogledamo proti svetlobi. Sčasoma postane še bolj izrazita, ker se med posameznimi ploščicami nabira umazanija, ki jo je teže odstraniti. Dvignjene ploščice se tudi hitreje poškodujejo in obrabijo, kar razlike še poudari.
  
VZROKI

Možen vzrok je nenatančnost pri polaganju: ploščice niso dovolj enakomerno uravnane pri polaganju v cementno malto ali pa podlaga ni ustrezno izravnana oziroma vezni sloj ni enakomerno nanesen pri polaganju v lepilo. V tem primeru je za napako odgovoren polagalec, ki dela ni opravil dovolj kakovostno.
  
Možni vzroki so tudi neustrezne mere in kakovost ploščic, ki niso skladne s standardom SIST EN ISO 10545-2: 1998, Mere in kakovost površine (dimenzijske nepravilnosti in neenakomerna debelina posamezne ploščice). Napako lahko dokažemo s ploščicami, ki niso bile položene, oziroma z vzorci, ki naj bi jih stranka shranila. V tem primeru je za napako odgovoren proizvajalec, čeprav naj bi tudi polagalec nehal polagati, ko je opazil napako, ter nemudoma obvestil dobavitelja in stranko oziroma polaganja sploh ne bi smel začeti. Proizvajalec ponavadi prizna reklamacijo le, če napaka prej ni bila vidna in se je pojavila šele po polaganju oziroma med njim.
  
PREVENTIVA
Polagalec mora biti zelo natančen pri vseh stopnjah polaganja, od izravnave podlage oziroma enakomernega nanosa veznega sloja do pozicijske uravnave posamezne ploščice.
  
Če mere ploščic ne ustrezajo oziroma niso skladne s standardom, mora končati polaganje in jih ustrezno pregledati. O napaki naj obvesti dobavitelja in stranko. Tako kot pri napaki, ki smo jo opisali v v drugem prispevku – to je pri razliki med dogovorjeno in izdelano površino – se tudi tu obrestuje, če stranka shrani nekaj vzorcev ploščic.
  
Treba je še omeniti, da je napaka zaradi neravno položenih ploščic pogostejša pri tistih z manjšo vpojnostjo vode. Večji kot je format, bolj se napaka pokaže. Znano je, da so pri ploščicah z manjšo vpojnostjo vode (ploščice, ki po standardu SIST ISO 13006: 1999 sodijo v skupino BI, zlasti porcelanski gres) med proizvodno fazo žganja večji skrčki in se zato lažje pojavijo napake. O formatu je treba vedeti, da so tolerance debeline, ki jih predpisuje standard SIST EN ISO 10545-2: 1998, izražene v odstotkih za odklon povprečne debeline za posamezno ploščico glede na debelino, ki jo predpiše proizvajalec. Zato so absolutni odkloni, ki jih dovoljuje standard, toliko večji, kolikor večji je format ploščice. Da bi se izognili temu, proizvajalci pogosto med izbiranjem določijo toleranco glede na format izdelka, ki je velikokrat nižja od tolerance, ki jo dovoljuje standard.
  
Napaki zaradi neravno položenih ploščic se lahko večkrat izognemo ali vsaj ublažimo slab estetski videz tudi tako, da polagamo ploščice s širokimi režami.
 
Viri:
C. Palmonari, M. Borghi, G. Timellini, F. Lancellotti: Le contestazioni nella posa delle piastrelle ceramiche, Centro Ceramico Bologna
Korak 2001
  
 
02. oktober 2008