Naravne izolacije za naš dom

  
In podobno, kot se počutimo najbolj udobno v oblačilih iz naravnih materialov, ki so zračna in prijazna koži, je od vrste izolacije odvisna mikroklima v prostoru, ki prispeva k ugodnemu počutju uporabnikov objekta. Osnovni namen toplotne izolacije je preprečevanje toplotnih izgub preko tal, sten in strehe. Približno 65 % vseh toplotnih izgub prehaja skozi zunanje stene objekta in skozi streho, na kar lahko v veliki meri vplivamo z izboljšanjem izolacijskega ovoja in s tem zmanjšamo stroške za ogrevanje, poleti pa stroške hlajenja.

Na voljo je kopica naravnih izolacijskih materialov, ki pripomorejo k ugodni mikroklimi v prostoru in ki so po svojih tehnoloških značilnostih in toplotni prevodnosti bolj ali manj podobni. Za toplotno izolacijo so najbolj primerna gradiva, ki imajo faktor toplotne prevodnosti (λ) med 0,035 in 0,040 W/(mK). Čim manjši je faktor λ, tem boljša je toplotna izolativnost določenega gradiva. Naravno pomeni, da naravnim vlaknom v fizično ali tehnično oporo niso primešane ekološko sporne snovi. Naravno pomeni tudi, da je človeku-uporabniku prijazna, in sicer ne samo takrat, ko že deluje v svoji funkciji plašča okoli objekta, temveč tudi med svojo vgradnjo. So rokam, obrazu in dihalom prijazna, so prijetnega vonja in otipa. Pomemben vidik je tudi energija, ki se porabi za proizvodnjo izolacije. Kaj nam pomaga, da na eni strani privarčujemo pri porabi energije za ogrevanje oz. hlajenje doma, če se za izdelavo izolacije porabi ogromno energije. Naravna toploizolacijska gradiva so ekspandirana in impregnirana pluta, lesna vlakna, slama, ovčja volna, kokosova vlakna, bombaž , konoplja, lan in celulozni kosmiči.

Izolacija iz lanenih vlaken
Izolacija iz lanenih vlaken je v obliki plošč različnih debelin, filca, trakov in v razsuti obliki. Uporablja se za pohodno izolacijo, za izolacijo cevi in podobnega ter za izoliranje številnih konstrukcij. Za vezavo lanenih vlaken se uporablja krompirjev škrob. Lanena vlakna so odporna na molje, zaradi svojih lastnosti uravnavanja vlage pa lanena izolacija prispeva k prijetnemu bivalnemu okolju. Lanena izolacija je dobra tudi za zvočno izolacijo v lahkih predelnih stenah, s toplotno prevodnostjo največ 0,037 W/(mK).

Ovčja volna
Tudi ovčja volna je znana po edinstveni sposobnosti absorbiranja vlage iz prostorov in ustvarjanja prijetne bivalne klime tako poleti kot pozimi. Volneno vlakno vsebuje maščobo, imenovano lanolin. Večja je vsebnost lanolina, boljša je izolativnost in boljši je vpliv materiala na človeka in okolje. Varuje pred mrazom, negativnimi vplivi okolja in vzpostavlja prijetno klimo ter omogoča dober pretok zraka. Uravnava temperaturo, poleti varuje pred vročino, pozimi greje. Z naraščanjem mraza se povečuje njena zaščita pred mrazom. Ohranja življenjsko energijo. Odbija prah, pršico, vlago, se sama čisti oziroma se čisti s prezračevanjem. Je samogasna. Vnetljiva je pri visokih temperaturah, nad 520 stopinj Celzija. Odbija vonjave in umazanijo. Ne daje občutka vlažnosti in lepljivosti. Močan vonj po lanolinu, ki se marsikomu zdi neprijeten, sčasoma izgine. Pred molji, naravnimi škodljivci volne, se je dandanes mogoče uspešno zaščititi. Toplotna prevodnost volnene izolacije je 0,035 W/(mK), zvočna izolativnost pri 10 centimetrski izolaciji pa znaša 55 db.

Izolacija iz lesnih vlaken
Izolacija iz lesnih vlaken se uporabljajo tako v razsuti obliki kot v obliki plošč, kjer se kot vezivo uporabljajo posebna mineralna veziva. Plošče so različne gostote in debeline, kar pogojuje namembnost njihove uporabe. Za skrajne pogoje uporabe – v primeru prekomerne vlage, se uporablja plošče, ki so impregnirane z naravnimi smolami. Toplotnoizolacijski faktor dosega vrednosti med 0,040 in 0,045 W/(mK.)

Slamnata izolacija
Slama je sama po sebi odpaden material. Ima majhno težo, lahko jo enostavno pridobivamo, je okolju prijazen material. Primerna je za uporabo z ostalimi materiali ali kot polnilo. Lahko jo stiskamo v lahke ploščne kompozite ali pa izdelamo bloke slame. Vrednost toplotne prevodnosti je nekje med 0,054 in 0,065 W/(mK).

Izolacija iz kokosovih vlaken
Izolacija iz kokosovih vlaken ima na slovenskem trgu dolgo tradicijo. Na voljo je v obliki mehkih in trdih plošč, ki so prepojene z lateksom, ter plošč s srednjo trdoto oziroma gostoto. Toplotna izolacija, narejena iz kokosovih vlaken, je odporna proti vlagi, plesnim, bakterijam, staranju, žuželkam, glodavcem, posedanju, trohnobi in drobljenju. Vrednost λ je 0,045 W/(mK).

Konoplja
Konoplja je z ekološkega vidika izjemno zanimiva industrijska rastlina, svoje mesto je našla tudi v gradbeni industriji; po svetu trenutno številna podjetja razvijajo tehnološko zadovoljive izdelke, ki bodo (podobno kot druge naravne izolacije) namenjeni izoliranju različnih konstrukcijskih rešitev. Toplotna izolativnost konoplje je 0,042 W/(mK).

Trstika
Trstika se uporablja za zunanje ali notranje izoliranje sten v primeru renovacije, kot termična pregrada v primeru stenskega gretja in istočasno kot oprijemalna podlaga za ilovnate omete. Zagotavlja maksimalno paro propustnosti, kar je še posebno pomembno pri starih gradnjah! Z naravi prijazno žetvijo trstike se ohranja ekologija jezer in mokrišč. Toplotna izolativnost trstike je 0,058 W/(mK).

Izlacija iz plute
Ekspandirana in impregnirana pluta se izdeluje iz zmletega lubja drevesa hrasta plutovca. Zaradi vsebnosti naravnih sokov plutovca pri izdelavi ni potrebno dodajati lepil in organskih topil. Toplotna izolativnost dosega vrednosti med 0,038 in 0,046 W/(mK). Surovina je na žalost omejena, saj hrast plutovec raste na Portugalskem, Španiji, Severni Afriki in Italiji.

Bombaž
Bombaž se je začel za izolacijo uporabljati šele v zadnjem času. Odporen je proti vlagi in moljem, ima nizko λ vrednost, okrog 0,040 W/(mK). Je tudi dober zvočni izolator. Spornost bombaža pa je v tem, da so količine ekološko pridelanega v primerja s konvencionalno pridelavo zelo nizke, konvencionalna pridelava pa zahteva veliko količino vode in pesticidov, kar uničuje pridelovalno zemljo v številnih državah.