Mavčne plošče so pogojno primerne tudi za občasno vlažne prostore

Za kakovosten rezultat sta potrebna natančnost in upoštevanje osnovnih pravil, kar nam omogoča, da ustvarimo steno, ki ustreza vseh parametrom. Tudi v zahtevnem okolju. Najpogostejši sovražnik suhomontažnih plošč je vlaga. Mavec, iz katerega so izdelane plošče, absorbira vlago, kar v neustreznih pogojih postopoma vodi v propadanje mavčne plošče. Kljub temu pa je suhomontažna gradnja primerna tudi za občasno vlažne prostore, kot sta kuhinja in predvsem kopalnica. Pri izdelavi (in delno tudi pri uporabi prostorov) moramo upoštevati določene pogoje, s katerimi zagotovimo dolgoročno obstojnost sten.

Prvi pogoj je uporaba primernih mavčno-kartonskih plošč. Proizvajalci jih ponujajo v različnih debelinah in za različne namene. Plošče za vlažne prostore ponavadi prepoznamo po drugi barvi (značilne so na primer zelene) in nazivu, najbolj zanesljivo pa po tehničnih lastnostih, ki zagotavljajo odpornost proti občasnemu vlaženju. Mavčno-kartonske plošče niso primerne za stalno vlažne prostore (kleti), tam pa je možna suhomontažna gradnja s cementnimi ploščami. Te ne vsebujejo higroskopičnega mavca, temveč različne kombinacije malte, steklenih vlaken, umetnih mas in pen. Z vidika ekologije, zdravega bivalnega okolja in ekonomičnosti morda niso tako ustrezne kot preproste mavčno-kartonske plošče, vendar pa so zaradi odpornosti proti stalni vlagi in celo neposrednemu stiku z vodo edina možnost za suhomontažno gradnjo v vlažnih prostorih. Postopek dela je nekoliko zahtevnejši kot pri mavčnih ploščah, saj so cementne plošče nekoliko težje in trdovratnejše za rezanje.

V primeru, da z mavčnimi ploščami oblagamo betonski zid, jih na podlago lepimo, pri konstrukciji iz suhomontažnega sistema pa jih vijačimo na posebne kovinske profile. Stike plošč na koncu zafugiramo s fugirno maso; v kopalnici izberemo takšno, ki je primerna za vlažne prostore. S pravilnim fugiranjem zaščitimo izpostavljene robove plošč in preprečimo razpoke, saj armirni trakovi na fugah prenašajo napetosti in preprečijo razpoke med ploščami. Fuge in glave vijakov torej napolnimo s fugirno maso in zgladimo, na suho maso lahko po potrebi nanesemo še en sloj. Sicer se lotimo brušenja, kar delamo pri močni svetlobi in s protiprašno zaščito oči in dihal. Pred zaključnim barvanjem mavčne stene očistimo in premažemo z razredčeno akrilno emulzijo, ki veže prašne delce in služi kot temeljni premaz za boljši oprijem barve.

Keramična obloga na mavčno-kartonskih ploščah zahteva nekaj več priprav, a ni posebno zahtevna. Najpomembnejša je montaža dveh slojev plošč enega na drugega, s čimer zagotovimo boljšo trdnost, da lahko stena vzdrži težo keramičnih ploščic. To sicer velja zgolj v primeru izdelave celotne konstrukcije iz suhomontažnega sistema; pri lepljenju na betonski zid zadostuje že en sloj mavčnih plošč. Dvojne plošče so dovolj trdne tudi za obešanje omaric in polic, ki jih pritrjujemo na posebne vijake z razširljivimi vložki. Za montažo potrebujemo namenske klešče, saj z njimi vložke na hrbtni strani stene odpremo oziroma razširimo v »dežnik«. Pritrjevanje je precej lažje, če že pri izdelavi stene vemo, kje bodo obešene omarice. Tako lahko steno še dodatno okrepimo z nosilci ali letvami, v katere potem privijemo vijake skozi mavčne plošče.

Po kitanju, brušenju in emulzijskem premazu sledita dva sloja hidroizolacijskega premaza. Z njim dodatno zaščitimo mavčne plošče in ustavimo prehajanje vlage, glede na zahteve proizvajalca pa ga po potrebi kombiniramo z ustreznim temeljnim premazom. Tako imenovane tekoče tesnilne membrane moramo uporabiti v kotih, na robovih, v vogalih in pri instalacijskih prebojih. Uporablja se samolepilni poliestrski gumijasti trak in različne elemente oziroma vogalnike iz istega materiala. Zaščitni trakovi so pomemben element hidroizolacije med ploščicami in mavčnimi ploščami. Brez njih pustimo v vogalih in kotih šibke točke izolacije, skozi katere lahko vlaga prehaja do mavčnih plošč in sčasoma, morda po desetih ali dvajsetih letih, povzroči propad mavčne plošče. S hidroizolacijo je podlaga pripravljena za polaganje keramičnih ploščic.

Mavec v ploščah za suhomontažno gradnjo absorbira višek vlage v prostoru. Vlaga v kopalnicah ob tuširanju močno naraste, zato moramo poskrbeti za čim hitrejšo vrnitev na normalno raven. Po tuširanju kopalnico prezračimo ali odpremo vrata, da se vlaga porazdeli še po drugih prostorih. Prižgemo tudi kopalniški ventilator, kjer je priporočljiva izbira močnejših modelov s tipalom, ki ob povišani zračni vlagi samodejno vklaplja ventilacijo. Ob upoštevanju tega v kopalnici ali kuhinji ni potrebe, da bi se izognili uporabi mavčno-kartonskih plošč. Običajno škropljenje, ki nastane pri uporabi vode, za mavčne plošče ne predstavlja posebne nevarnosti, če le voda ne stoji ali zamaka pod keramične ploščice. Poskrbite le za izbiro primernega materiala, kakovostno izvedbo in redno zračenje.