Izdelava suhega estriha

Prva stvar, ki se je lotimo ob izdelavi suhega estriha iz mavčnih plošč, je nasutje, s katerim izravnamo neravno podlago ali zakrijemo instalacije.
Izdelava suhega estriha
  
Granule, običajno iz mešanice perlita, pa tudi iz ekspandiranega polistirena ali gline, stresemo po tleh tako, da vedno začnemo pri steni, ki je najbolj oddaljena od vrat, in se nato pomikamo iz prostora, na koncu pa jih izravnamo z letvijo. Nenehno moramo biti pozorni, da ne pohodimo nasutja, ki smo ga že dokončali. To je navadno visoko od nekaj centimetrov do petnajst centimetrov, lahko pa bi bilo visoko tudi do dva metra, če bi bilo to potrebno - takšne ekstremne višine se uporabljajo zgolj pri starih obokanih stropih.

Na granule namestimo sloj plošč, ki lahko delujejo kot zvočna izolacija in nam hkrati olajšajo polaganje zgornjega, nosilnega sloja, ki je ponavadi iz mavčnih plošč. Mavčne plošče se največkrat uporabijo zaradi njihovih lastnosti. Na otip so namreč tople, zato so primerne za tla, da nas ne zebe v noge, dobro vpijajo in oddajajo vlago, so negorljive in zvočno izolativne. Običajno so debele med 18 in 25 milimetrov. Polagamo jih v enem ali dveh slojih. Če se odločimo za dva sloja, jih moramo položiti z zamikom.
Delamo od leve proti desni. Ko pridemo do konca, ploščo odrežemo, ostanek pa uporabimo v naslednji vrsti in tako naprej. Med seboj jih lepimo in privijačimo. Ko se strdijo, približno po enem dnevu, presežek lepila odstranimo s posebno lopatico, zakitamo in estrih je pripravljen na končno oblogo. Ob večji teži je treba izvesti še prednamaz, ki omogoča večjo trdnost.

Z izbiro materiala, ki ga položimo na tla, lahko vplivamo tudi na zvočno ali toplotno izolacijo, odvisno, kaj želimo doseči v prostoru. Opažamo, da je pogost problem pomanjkljiva zvočna izolacija tal. V takem primeru moramo opozoriti izvajalce, da želimo izboljšati zvočno izolacijo, oni pa morajo temu prilagoditi izbiro materialov. Še posebej pri lesenih stropih je pomembno, da pri obnovi ne poslabšamo zvočne izolacije, svetujejo strokovnjaki.
suhi estrih 1

Izdelava tal z mavčnimi tlaki ni primerna edino za kopalnice, kjer je bolj priporočena uporaba cementnih plošč, saj je kadarkoli mogoče razlitje vode, ki prodre skozi mavec. V obeh primerih pa je v kopalnici potreben tudi tesnilni premaz, s katerim premažemo zgornji sloj plošč. Sestavo suhega estriha je potrebno vedno prilagoditi konkretnemu primeru: podlagi, višini, ki je na razpolago, in vrsti oziroma namembnosti prostora.

Napeljave pod dvignjenim podom
Če želimo imeti v tleh speljano različno napeljavo, hkrati pa graditi po suhomontažnem postopku, se bomo odločili za dvignjeni pod. Primeren je predvsem tam, kjer imamo opraviti z zahtevnejšimi napeljavami, npr. v pisarniških zgradbah, poslovnih objektih ali zdravstvenih ustanovah. Če se odločimo za izdelavo dvignjenega poda, ne potrebujemo nasutja kot pri suhem estrihu, temveč na osnovna tla najprej namestimo posebne nožice, ki so največkrat kovinske, nanje pa lesene, mavčne ali lahkobetonske plošče. Višino dvignjenega poda natančno nastavimo z regulacijskimi vijaki na podstavkih. Tak­šna rešitev je podobna suhim estrihom, le da so tlaki dvignjeni od tal. Plošče so mavčnovlaknene in imajo peresa in utore, na stikih pa jih še zlepimo. Za poznejši dostop do instalacij lahko v tla vgradimo posebna revizijska vratca.

Pod dvignjeni pod lahko namestimo tako kanalizacijsko, vodovodno kot električno napeljavo, cevi prezračevalnega sistema, kable za internet itd. V novih hišah je instalacij toliko, da dvignjeni pod hitro preseže višino dvanajstih centimetrov, v poslovnih prostorih pa tudi več kot pol metra. Odprtine, s katerimi omogočimo stalen dostop do instalacij, so običajno velike 60 krat 60 centimetrov.

Drugi razlog za izdelavo dvignjenega poda je energijska sanacija objekta, pri kateri izoliramo tla na hladnem podstrešju. Izolacija mora biti debela od 25 do 30 centimetrov, ponavadi je mehka in se po njej ne more hoditi. Kjer je treba zagotoviti dostop do strehe, dimnikov, zračnikov, anten in oken, se izdela dvignjeni pod iz lesenih tramičev, postavljenih na regulacijske podstavke, na katere so položene OSB-plošče oziroma plošče, izdelane iz večslojno lepljenih iveri. Če potrebujemo požarno bolj odporna tla, namesto OSB-plošč izberemo cementnovlaknene.


vir: deloindom.si
 
Vir:
11. april 2016