Izbira ogrevalnega sistema

  

Zamenjava je tako lahko prehod iz ogrevanja lokalno po posameznih prostorih na centralno ogrevanje, ali pa le zamenjava obstoječega sistema centralnega ogrevanja (dela ali celote). V zadnjem času je ob menjavi ogrevalnih sistemov predvsem zaznaven trend prehoda iz trdih goriv (ali kombinacije drva-olje) na lahko kurilno olje in utekočinjen naftni plin.

2. Ogrevalni sistemi - splošno
Ogrevalne sisteme na splošno delimo največkrat po lokaciji vira toplote in sicer:
 
L okalno ogrevanje po posameznih prostorih:

• peči na drva
• električne peči
• peči na tekoča goriva
     

Centralno ogrevanje, ki uporablja kot gorivo:

• trda goriva
• lahko kurilno olje
• zemeljski ali utekočinjen naftni plin
    

Daljinsko ogrevanje
   
Lokalno ogrevanje po posameznih prostorih se vse bolj opušča, saj ima centralno ogrevanje več prednosti. Srečamo ga ponavadi le še v starejših objektih, ki še niso prešli na centralni sistem. Najpogosteje je tako ogrevanje izvedeno s pečmi na drva.
Električne peči in peči na tekoča goriva se največkrat pojavljajo v manjših poslovnih prostorih, v gospodinjstvih pa jih skorajda več ni. Ponekod se uporabljajo mogoče le kot dopolnilni vir ogrevanja, ali pa tudi v objektih za začasno bivanje - vikendih ipd. Razlog za to je, da je elektrika občutno najdražji energent.
   
Centralno ogrevanje ima pred lokalnim več prednosti, zato je pri novih objektih skoraj obvezno. Tudi pri starejši objekti so v veliki večini že prešli na centarlno ogrevanje, tako da se lokalno ogreva sorazmerno majhen procent objektov. Prednosti centralnega ogrevanja pred lokalnim so predvsem:

• sistem se da popolnoma avtomatizirati in bolje regulirati
• več peči zamenja centralni kotel s čimer se zmanjša potreben prostor ter poveča snažnost, požarna varnost itd.
• grelna telesa zavzemajo manj prostora
     

Poseben primer centralnega ogrevanja je tudi daljinsko ogrevanje, pri katerem sam vir ogrevanja ni v objektu, ki se ogreva, temveč se toplota pridobiva v neki oddaljeni kurilnici. Preko toplovoda se taka toplota dovaja do ogrevanega objekta ter posreduje ogrevalnemu sistemu posameznega objekta preko toplotne postaje. Prednosti takega sistema so, da ni potrebno imeti vira ogrevanja v objektu, s tem pa odpade nabava kotla, dimnika itd., prav tako pa tudi ni stroškov vzdrževanja teh naprav s strani vsakega posameznika.
  
Daljinsko ogrevanje je še posebej zanimivo za večstanovanjske objekte.
V novejšem času se pojavljajo tudi nekateri novi pojmi oziroma načini ogrevanja kot so toplozračno ogrevanje in ogrevanje z obnovljivimi viri energije (solarni sistemi, toplotne črpalke). Razmišljanje o takih sistemih je še posebaj smiselno pri novih dobro izoliranih objetih, kjer so potrebe po moči ogrevane naprave sorazmerno majhe.
 
3. Faktorji pri odločitvi za določen sistem
Pri izbiri ogrevalnega sistema je potrebno pretehtati naslednje dejavnike:

• ceno investicije
• ceno obratovanja (stroški za gorivo, stroški vzdrževanja oz. zamenjave po določenem roku - AMORTIZACIJA)
• omejitve
  • Razpoložljivo gorivo ( na kočevskem ni plinovodnega omrežja za zemeljski plin)
  • Omejitve pri zamenjavi (ptrebni prostori - prostor kurilnice, shrambe kurilnega olja, elementi obstoječega sistema - radiatorji, dimnik, ...)
• Glede na ekologijo, predpise in porabo energije
    

4. Elementi sistema
Glavni elementi sistema centralnega ogrevanja so:

• Kotel
• Ogrevala
• Cevi
• Regulacija, črpalka
• Varnostni elementi (ekspanzijska posoda, ventili), itd.
    

Ločimo tudi enocevni in dvocevni sistem centralnega ogrevanja. Enocevni sistem pride predvsem v poštev, ko hočemo ločeno ogrevati posamezna stanovanja, ipd.
  
5. Načrtovanje sistema centralnega ogrevanja
Načrtovanje sistema centralnega ogrevanja na izvede projektant strojnih inštalacij in ne kar izvajalec del, saj bo projektan celoten sistem lahko bolj ekzaktno sprojektiral ( ne le na 'oko') in bo pri dimenzioniranju elemetov sistema izdelal tudi ustrezen projekt centralnega ogrevanja, v katerem vam bo predvidel vse elemente sistema centralnega ogrevanja.
  
Tako bo na osnovi transmisijskih izgub objekta oz. prostorov določil tudi potrebno moč kotla ter grelnih teles - radiatorjev ter opredelil tudi druge elemente sistema. Tak projekt kasneje služi za pridobitev ustreznih dovoljenj, kot tudi za iskanje več ponudb izvajalcev, ki se jih da med seboj primerjati.
  
Posebej je potrebno opozoriti, da je ponovno potreba preveriti načrtovan sistem tudi sicer pri obstoječi projektni dokumentaciji pri kateri se naprimer spreminja debelina fasadne izolacije, vrasta oken, velikost prostorov itd. To je posebej pogosto pri tako imenovanih tipskih projektih, ki jih investitorji naročijo le za pridobitev upravnih dovoljenj za gradnjo.
  
6. Izbira goriva
V kolikor ni možna priključitev na omrežje zemeljskega plina, se namesto njega lahko uporablja utekočinjen naftni plin, ki se ga skladišči v cistenah pri vsakem posameznemu uporabniku ali za manjše število skupnih uporabnikov (npr. pri večstanovanjskih objektih, itd.).
 
Tako pridejo v poštev predvsem naslednja goriva:

• trda goriva (drva, ...)
• lahko kurilno olje
• utekočinjen naftni plin (UNP)
• zemeljski plin

Trda goriva, ki so imela v preteklosti preteklosti največji delež med gorivi, v novejšem času vse bolj izpodrivajo tekoča goriva, predvsem zaradi možnosti večje avtomatiziranosti sistemov.
Odločitv za eden ali drugi sistem je smiselno izoblikovali šele, ko se primerjala zahteve za en in drug sistem in te primerjali z možnostmi v vaši konkretni situaciji.
  
Pri odločitvi za eno od tekočih goriv moramo pretehtati naslednje omejitve:
Sistem na lahko kurilno olje tako zahteva:

• Posebej mora biti urejen prostor za kurilnico in prostor za cisterno za hrambo kurilnega olja (obstaja tudi varianta, da se cisterna vkoplje v teren izven objekta, a mora za to izpolnjevati določebe pogoje in zato podraža investicijo ). Prostor kurilnice mora biti ustrezno urejen z urejenim dovodom zraka ter protipožarnimi vrati proti stanovanjskem delu.
    
• Dimnik mora biti iz ustreznih materialov, ustreznega preseka in ustrezne višine. Starejši zidani dimniki niso primerni za odvod dimnih plinov iz peči za cent.ogrevanje na olje ali UNP, ker imajo dimni plini iz teh peči nižjo temperaturo in zato prihaja v dimniku do pogostejše kondenzacije vlage in do odlaganja drugih agresivnih snovi. To povzroča hiter razpad takih dimnikov. Zato je potrebno tak dimnik sanirati z vstavitvijo pločevinaste cevi ali s postavitvijo novega, ki je odporen na agresivnejše vplive.
    

Sistem na utekočinjen naftni plin (UNP) zahteva:

• Obstajati mora ustrezna lokacija za postavitev cisterne zunaj objekta, v predpisanih varnostnih oddaljenostih od objekta in sosednjih zemljišč. Varianta za vkop cisterne v teren je bistveno dražja.
    
• Odvod dimnih plinov se lahko kot pri olju izvede z dimnikom podobnih zahtev (kot pri olju), pri določenih pogojih pa obstaja varianta, da se dimne pline vodi brez dimnika direktno čez fasado.
    
• Kurilnica pri UNP ni potrebna, saj peč lahko postavite tudi v druge prostore npr. v kopalnico ali kuhinjo. Pri tem mora biti zagotovljen predpisan dovod zraka, ki je poteben za zgorevanje. Določeni tipi kotlov imajo dovod zraka lahko urejen tudi od zunaj.
    

Glede na trenutne cene na trgu goriv je utekočinjen nafni plin kar občutno dražji od lahkega kurilnega olja tako, da se je za ta sistem smiselno odločati predvsem tam, kjer se zaradi omejitev ne da izvesti sistema na lahko kurilno olje.
   
7. Izbira kotla
Pri izbiri novega kotla moramo biti pozorni na več stvari. Razmisliti je potrebno o tipu novega kotla ter ob zamenjavi tudi o načinu vključitve tega v obstoječ sistem.
Kotel mora biti zadostne moči, da lahko ogreva celoten sistem.
  
Pri zamenjavi ni rečeno, da je vedno potrebno kupiti kotel iste moči kot je bil obstoječ, temveč je vedno potreben vsaj razmislek ali ni bil obstoječ kotel predimenzioniran. Večina starih kotlov se je namreč kupovala le na osnovi ocene, brez izračunov, in so skoraj po pravilu predimenzionirani. Nabava kotla s preveliko močjo pa pomeni, da tak kotel ne bo obratoval z maksimalno močjo ter bo za to obratoval s slabšim izkoriskom oz. z drugimi besedami, porabljal več goriva kot v primeru, da je moč kotla optimalno izbrana. Manjša moč kotla je včasih potrebna tudi zaradi spremenjenih razmer v objektu (npr. dodatna izolacija sten ali podstrešja, vgrajena kvalitetnejša okna, spremenjen režim ogrevanja oz. manjše število ogrevanih prostorov, ...). Poleg tega, da obratuje kotel prevelike moči s slabšim izkoristkom se večja moč kotla pozna tudi pri ceni le tega. Zato vam vsekakor svetujem, da se moč kotla ponovno določi in sicer na osnovi transmisijskih izgub ogrevanega objekta. Tak izračun vam lahko izdela usposobljen projektant.
  
Kotle na lahko kurilno olje delimo glede na vrsto materiala iz katerega so narejeni, kakor tudi glede na način njihovega delovanja. Kotli so tako ponavadi izdelani iz jeklene litine ali iz jeklene pločevine. Življenska doba kotla je odvisna tako od materiala iz katerega je kotel narejen, kakor tudi od načina obratovanja kotla. Za klasične kotle je značilno predvsem to, da morajo greti vodo na minimalno 60 stopinj, saj se pod to temperaturo začne v kotlu kondenzacija, ki zaradi vsebnosti agresivnih snovi povzroča rjavenje kotla, kar pa pomeni krajšo življensko dobo kotla. Temperatura vode v sistemu (voda, ki gre v radiatorje) se pri takih sistemih uravnava z mešalnim ventilom, medtem ko kotel neprekinjeno obratuje. Negativne strani takega sistema se pokažejo predvsem v prehodnih obdobjih, ko mora kotel še vedno obratovati nad 60 stopinjami, ter ima zato primerno nižji izkoristek. (tudi samo 50%)
  
Zato se v zadnjem času vse bolj uveljavljajo tako imenovani nizkotemperaturni kotli, ki omogočajo prilagajanje toplotne moči trenutnim potrebam ogrevanja, sistem pa ne potrebuje mešalnega ventila. Tako lahko vodo segrevajo v območju med 35 in 70 stopinjami (dovoljeno temperaturno območje odvisno tudi od izvedbe kotla). Notranjost takih kotlov je narejena iz posebno odpornih materialov, ki preprečujejo propadanje kotla zaradi temperaturnih razlik in pojava kondenza. Nizkotemperaturni kotli imajo v primerjavi s klasičnimi večje letne izkoristke (80-90%), primerni pa so tudi za segrevanje tople vode v letnem času.
  
8. Izbira izvajalca
Pri iskanju izvajalcev je pomembno, da izbiramo izvajalce vsaj na osnovi treh ponudb, med katerimi izberemo na osnovi ugodnosti cene pa tudi referenc izvajalca. Z izvajalcem je pomembno, da sklenemo pogodbo in po dokončanju zahtevamo za izvedena dela in vgrajene naprave garancije in dokazila o kvaliteti.
  
Zakon prav tako predpisuje, da mora gradnja potekati pod nadzorom strokovno usposobljene osebe, ki je v bistvu kontrolor projektanta in izvajalca, obenem pa posrednik med bolj ali manj neukim investitorjem in izvajalcem, ki mu je predvsem pomemben zaslužek.
  
9. Dodatno
Več informacij dobite v publikacijah izdanih s strani Gradbenega centra Slovenije v zbirki "Smotrna raba energije" ali v Energetsko svetovalnih pisarnah, kjer dobite tudi več informacij o zgornji in drugih temah povezanih z učinkovito rabe energije.
Energetsko svetovalno pisarne so po večjih krajih po Sloveniji.
    
Pripravil:
Marko Piršič, energetski svetovalec v ESP Kočevje