Gradnja protipoplavnih objektov

Ob povodnjih, ki so v zadnjih mesecih prizadele malodane ves svet, tudi Slovenijo, se ljudje vedno bolj zavedamo, da absolutne varnosti pred naravnimi nesrečami ni. Prof. dr. Mitja Brilly, predstojnik katedre za splošno hidrotehniko na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, pravi: »Vemo, da lahko pričakujemo tudi najhujše vodne ujme, ne vemo pa, kdaj.« Prav zato je še toliko bolj pomembno, da smo na prežečo nevarnost pripravljeni.
Gradnja protipoplavnih objektov
  
Stanovanjskih in drugih objektov ter infrastrukture ni mogoče v celoti zavarovati pred poplavami, lahko pa poskrbimo, da bo škoda čim manjša. Protipoplavna gradnja je celovit pristop, ki obsega vse od načrtovanja v prostoru do načrtovanja in urejanja samih objektov ter njihovo gradnjo. V poštev pride tudi na območjih, ki sicer niso poplavno ogrožena.
 
Kar zadeva prostorsko načrtovanje, je pomembno, da se objekti ne umeščajo v okolje, kjer je velika stopnja takšne nevarnosti. To velja tako za stanovanjske hiše kot za bolj »občutljive« objekte, kot so bolnišnice, zdravstveni domovi in podobno. Pri stanovanjski gradnji ima, kakor pravi dr. Mitja Brilly, pomembno vlogo tudi velikost objekta: »če smo si denimo na poplavnem območju postavili atrijsko hišo, se ob poplavi ne bomo imeli kam umakniti, škoda v tako nizkem objektu pa bo zelo velika. V hiši z enim ali več nadstropji se lahko umaknemo višje, poplavljeni bodo le garaža in kletni prostori.«
  
Dober primer protipoplavne gradnje je Kostanjevica na Krki, kjer reka Krka bolj ali manj redno poplavlja, vendar na objektih ni pretirane škode, saj so hiše visoko podkletene. »Hišo lahko zgradimo tako, da je visoko podkletena, voda v tem primeru zalije manj pomembne dele. Večstanovanjski objekti ali poslovne zgradbe bodo varni pred poplavami, če bodo stali na stebrih, pod njimi pa bodo urejena parkirišča ali kaj drugega, česar poplava ne bi preveč poškodovala,« pravi Mitja Brilly. Pred divjanjem narasle Mure nas vsako leto varujejo nasipi, ki jih je mogoče s sodobno tehnologijo tudi zelo povišati in s tem zvišati stopnjo varnosti.
  
Visoko podkleteni objekti so primerna rešitev tudi za Ljubljansko barje, katerega osnovni problem je sicer ta, da se poseda – v povprečju centimeter do dva na leto. To pomeni, da bo tam čez sto, dvesto let vse skupaj pod vodo. »Na Barju je problem rešljiv predvsem z nasipanjem terena in rešitvami, kakršno je nakazal Plečnik s cerkvijo v črni vasi.
  
Največja nevarnost je erozija
Največja nevarnost na poplavnem območju pa ni sama poplavna voda oziroma vdor vode v objekt, opozarja Mitja Brilly: »Največja nevarnost je erozija, ki jo voda lahko povzroči. če je objekt poplavljen, imamo v njem pač škodo v objektu – večjo ali manjšo, odvisno od materialov, ki so bili uporabljeni. Velika razlika je, če nam voda poplavi tla, prekrita s parketom, ali tla, prekrita s keramičnimi ploščicami, če imamo v talni izolaciji stiropor ali pa termalno volno ali kak drug material, ki vpije vodo ... Hujša težava je, če nam voda spodkoplje temelje. Tu je treba opozoriti, da lahko spodkoplje tudi temelje objekta, ki se sicer zdi varen in je visoko nad vodo. V tem primeru se lahko objekt poruši in pod sabo pokoplje tudi ljudi v njem.«
   
Kakor pravi dr. Brilly, vse doslej opravljene analize kažejo, da več sredstev ko vložimo v zaščito nekega območja, večja je potem škoda, ko se nesreča zgodi: »Mi se zaščitimo pred pojavom, ki ima tako imenovano stoletno povratno dobo. To ne pomeni, da bo minilo sto let, preden se bo ponovil, ampak gre za določeno moč in stopnjo razvoja tega pojava, v tem primeru poplave. Voda običajno narašča postopoma, zato imajo ljudje čas, da se umaknejo na varno. če pa se denimo ob hujši poplavi poruši nasip, govorimo o tako imenovanem hipnem pojavu, ko je lahko že v nekaj minutah vse skupaj pod vodo in takrat imamo opravka tudi z žrtvami, ne samo z materialno škodo.« Glavni cilj oziroma namen protipoplavne gradnje pa je prav varovanje človeških življenj.
  
Najbolj smo krivi sami
Koliko se pri gradnji upoštevajo zakonitosti protipoplavne gradnje, je odvisno od nas samih. Res je sicer, da za gradnjo hiše potrebujemo cel kup dovoljenj, ampak dejstvo je, da smo Slovenci narod črnograditeljev, dežela črnih gradenj. Ni jih malo, ki brez potrebnih dovoljenj oziroma le na podlagi dovoljenja za tako imenovano nadomestno gradnjo namesto ute postavijo hišo. »Seveda se zastavlja vprašanje sankcioniranja takega početja, predvsem pa, ali je ta človek upravičen do solidarnostne pomoči, ki jo je država vedno pripravljena ponuditi prizadetim na poplavljenem območju,« opozarja dr. Mitja Brilly. Investitor ali lastnik objekta se mora pozanimati o varnosti območja, kjer namerava graditi, potem pa se na podlagi informacij odločiti, kako bo gradil. Žal, pravi dr. Brilly, predpisov, ki bi to področje bolj natančno določali, ni: »Obstaja le institut soglasja, ki ga država da (ali pa ne) v primeru posegov na poplavnem območju.«
  
Hiše na plavajočih temeljih
Ideja o hišah na plavajočih temeljih oziroma o tako imenovanih amfibijskih hišah, ki se ob poplavah dvigajo skupaj z gladino vode, po besedah našega sogovornika ni posebno nova: »Nenazadnje v marsikateri azijski državi živijo v hišah na kolih. Pred dobrima dvema tednoma pa sem imel ob obisku ruskega mesta Nižni Novgorod priložnost videti cerkev, ki je bila podobno – torej na plavajočih temeljih – zgrajena že pred več kot sto leti. Temelji so iz lesa, ki naj bi zaplaval v primeru poplave. Območje, kjer cerkev stoji, sicer ni bilo poplavljeno skoraj 80 let, obstajajo pa pisni viri, da se je to v resnici zgodilo in je cerkev prestala ujmo brez večjih poškodb. Po mojem mnenju gre pri plavajočih hišah bolj za vprašanje stroškov in projektiranja oziroma delovanja različnih napeljav. če se vse premika, morajo biti temu prilagojene napeljave, od kanalizacije, plinovoda, vodovoda, elektrike ... Tragično bi bilo, če bi se ob poplavi hiša dvignila skupaj z gladino vode in bi bili pravzaprav rešeni, potem pa bi zaradi poškodbe na tej ali oni napeljavi denimo zagorelo.«
 
Barbara Primc
19.10.2005  
 
Vir:
30. november -0001
 
 
Izdelava fasad Dežman d.o.o. Ko sosedova fasada prebledi od zavisti
Fasaderstvo Lap d.o.o. Kvalitetna izdelava fasad
Izdelava popisa del Dežman d.o.o. Strokovno, pregledno, realno ...
Urejanje okolice Lap d.o.o. Tlakovanje dvorišč, asfaltiranje