Gradnja danes in jutri: čas za premišljene korake

  

Pet strokovnjakov, pet pogledov, a le malo optimizma in veliko strinjanja. Razmere na gradbenem področju –naj gre za novogradnje, energijsko obnovo obstoječih stavb, varčevanje z energijo, manjše, večje naložbe ali za nepremičninski trg nasploh –so resne. Vsi udeleženci na teh področjih ravnajo premišljeno, čas za odločitve se podaljšuje, v marsikoga se je zalezel strah; strah pred prihodnostjo ali strah, da odločitev za naložbo ni bila prava.

Ugotovitev, da so razmere posledica recesije, ali če želite, slabe kondicije slovenskega gospodarstva, je zlajnana, vendar še vedno drži. Poznavalci področja –pogovarjali smo se z investitorjem Alešem Beštrom iz podjetja iProjekt, ki gradi za trg, z direktorjem nepremičninske družbe Dodoma Jožefom Murkom, direktorjem Eko sklada Francem Beravsom, strojnim inženirjem in energijskim svetovalcem Matjažem Malovrhom ter z arhitektom Rokom Klanjščkom – menijo, da bo prihodnje leto podobno letošnjemu, letos pa so bile razmere podobne kot lani. Bistvenih sprememb, ne na slabše, predvsem pa ne na boljše, ni pričakovati, vse dokler se ne izkopljemo iz gospodarske krize, se, z izjemo arhitekta, ki se s tem vprašanjem ne ukvarja, strinjajo sogovorniki. Rok Klanjšček pravi, da je moderna arhitektura po eni strani vse bolj podobna socialnim omrežjem, torej odprta, na ogled vsem, po drugi pa jo zaznamujejo oznake bio, eko in »light«.

Gospodarski razcvet in njegova stabilnost, varnost zaposlitve in spodbujanje podjetniškega duha so tisto, kar potrebujemo, da se bo kolesje ne le na nepremičninskem, temveč na gradbenem področju nasploh spet začelo vrteti v pravo smer, je prepričan Jožef Murko. Pridružujejo se mu tudi drugi sogovorniki. Tako na primer Matjaž Malovrh ugotavlja, da se lastniki ne odločijo za energijsko obnovo svojih hiš in stanovanj, ker jim tega ne dopušča denarnica. Tisti, ki se kljub temu lotijo obnove, pa redko posegajo po sistemih, ki uporabljajo obnovljive vire energije, zato primarna energenta predvsem v urbanem banem okolju ostajata kurilno olje in zemeljski plin.

Naložbe za njuno izkoriščanje so namreč še vedno nižje, pojasni Malovrh. Tudi Franc Beravs pravi, da so se nekatere naložbe, ki jih subvencionira Eko sklad, zmanjšale, vendar pričakuje, da bodo do konca leta razdelili ves denar. Tega je po njegovih besedah dovolj, čeprav marsikdo pravi, da bi ga morala država za večji obseg energijskih obnov zagotoviti bistveno več. Izkušnje kažejo, da ga je ravno toliko, kot je povpraševanja po njem. Povpraševanje, resda precej manjše, pa je znova opaziti tudi na trgu novogradenj, le razmere so se dodobra prevetrile, pravi Aleš Bešter. Prodajajo se le zelo premišljeno in kakovostno načrtovane in grajene novogradnje na ustreznih lokacijah, v prihodnje pa bodo morali investitorji po njegovem še bolj razmisliti predvsem o tem, za koga gradijo in kaj potencialni kupci potrebujejo.