Delovanje toplotne črpalke pod drobnogledom

Odpade gradnja dimnika, ne potrebujemo cisterne ali drvarnice — Toplotne črpalke ne povzročajo onesnaževanja na kraju vgradnje — Začetna investicija se povrne v štirih letih — Veliko pozornosti namenimo načrtovanju ogrevalnega sistema
Delovanje toplotne črpalke pod drobnogledom
    

Tokrat smo se odločili, da vam podrobneje predstavimo delovanje toplotnih črpalk, ki so zanimiva in stroškovno ugodna alternativa konvencionalnim načinom ogrevanja, kakršne sicer poznamo, in se v zadnjem času uveljavljajo tudi pri nas. O njihovem delovanju smo se pogovarjali s Hinkom Klunom, tehničnim vodjem programa pri Gorenje Tiki, d. o. o.

Kot pravi Klun, so toplotne črpalke v primerjavi s konkurenčnimi sistemi izjemno varčne, saj porabijo bistveno manj primarne energije kot oljni ali plinski kotli. Le manjši del ogrevalne energije je treba dejansko plačati, pri investicijskih stroških pa so sistemi s toplotnimi črpalkami primerljivi s konvencionalnimi. »Ne potrebujejo namreč cisterne za olje oziroma plin in ne dimnika, pa tudi vzdrževalni stroški so precej nižji. V primerjavi z ogrevanjem s poleni pa imamo neprimerno večje udobje pri dnevnem vzdrževanju in tudi zalogovnikov (drvarnic) za polena ne potrebujemo,« razlaga naš sogovornik nekatere prednosti tega načina in dodaja: »Toplotne črpalke sodijo med najvarnejše in najzanesljivejše ter najbolj varčne ogrevalne sisteme. Na mestu vgradnje ne povzročajo nobenega onesnaževanja in delujejo brez ognja oziroma izgorevanja.«

Varčujejo naš denar

Naš sogovornik je prepričan, da so toplotne črpalke inovativen in okolju prijazen odgovor na vedno večje stroške ogrevanja. Izkoriščajo namreč do 80 odstotkov energije okolice. Toplotna energija, shranjena v zemlji, podtalnici ali okoliškem zraku, nam je vedno brezplačno na voljo in tako omogoča neodvisnost od naraščajočih cen olja in plina. Strošek ogrevanja s toplotno črpalko je zato ob uporabi radiatorjev do 50 odstotkov, pri talnem ogrevanju pa samo do 40 odstotkov stroška ogrevanja s kurilnim oljem.

Kako delujejo

Klun razloži, da toplotna črpalka deluje tako, da izkorišča nizko temperaturo okolice, ki jo kompresor dvigne na raven, primerno za ogrevanje. Najmodernejša tehnologija izvedbe toplotnih črpalk skrbi v hladnih mesecih za prijetno toploto. Z naraščanjem naših zahtev po udobnosti, večanjem potreb po hlajenju ter hkrati z vse milejšimi zimami prihaja poleg gretja vedno bolj do izraza tudi hlajenje. »Prav to pa omogočajo reverzibilne toplotne črpalke zrak/voda. Tudi toplotne črpalke zemlja/voda z zemeljskimi sondami lahko uporabljamo kot vir hlajenja. Pri sistemih voda/voda imamo lahko pasivno hlajenje, kar pomeni, da hladimo samo s hladom vode iz podtalnice, kompresor pa pri tem miruje. Izkoriščanje toplotnih črpalk za hlajenje in gretje v kombinaciji s prezračevanjem nam omogoča zagotavljanje prijetnega ozračja v prostorih vse leto. Poleg tega pa lahko z njimi ugodno ogrevamo tudi sanitarno vodo in celo bazen,« pojasnjuje naš sogovornik.

Velika investicija?

Začetni vložek v ogrevanje s toplotno črpalko je razmeroma velik, a kot pravi naš sogovornik, imajo toplotne črpalka prednost pred konvencionalnimi sistemi tako z ekonomskega kot tudi z ekološkega stališča. Z lahkoto zagotavljajo velike prihranke energije, različni programi subvencioniranja pa jih naredijo še privlačnejše. Kdaj se začetna investicija povrne? Kot pravi Klun, pri novogradnji približno v štirih letih, če pa gre za prenovo ogrevalnega sistema v obstoječi gradnji, pa je ta čas daljši – nekako v šestih letih. Ob tem omeni še eno prednost: pri novogradnjah ni potrebna investicija v dimnik in prostor za zalogovnik kuriva.

Ključno je dobro načrtovanje

Za zagotovitev čim nižjih investicijskih stroškov pri adaptacijah in visoke energetske učinkovitosti ogrevalnega sistema je treba natančno dimenzionirati moč toplotne črpalke in drugih delov sistema. Pri obstoječih zgradbah je toplotne potrebe najlažje izračunati iz letne porabe olja ali plina za ogrevanje. »Izboljšana toplotna izolacija objekta zmanjša njegove toplotne potrebe in zniža potrebno temperaturo ogrevalne vode. Ker posledično tudi številni radiatorji postanejo preveliki, so za uporabo v takem sistemu primerne že srednje- ali celo nizkotemperaturne toplotne črpalke,« razloži Klun.

Poleg načrtovanja je potrebna tudi kakovostna toplotna izolacija prostora. Vsak ogrevalni sistem mora zagotoviti potrebe po energiji, ki smo jo tako ali drugače izgubili. To pomeni, da še tako učinkovit ogrevalni sistem ne zadostuje za optimalno porabo energije. Zato pri njih vedno zahtevajo, da sta pred adaptacijo kurilnice zagotovljeni optimalna toplotna izolacija stavbe ter kakovost oken. »To je zelo pomembno tudi zato, ker v sistem ogrevanja prihajamo z veliko nižjimi temperaturami, kot so jih pred tem zagotavljali stari sistemi ogrevanja. Pri novogradnjah s tem nimamo težav, saj je slovenska zakonodaja na tem področju dobra, pripravlja se tudi nova, ki bo še boljša,« pravi naš sogovornik.

Med pogovorom smo izvedeli še, da se pri načrtovanju ogrevalnih sistemov pogosto srečujejo z neracionalnimi projekti, saj stranke zahtevajo, da jim pripravijo več sistemov ogrevanja, ki se med seboj prekrivajo. »Tako na primer projektant na željo stranke sestavi sistem ogrevanja s toplotno črpalko zrak/voda, zraven predpiše oljni kotel ter za povrhu še solarni sistem. Vsi, ki delamo na področju ogrevanja s toplotnimi črpalkami, vemo, da pri novogradnjah zadostuje samo ogrevanje s toplotno črpalko brez alternativ, ki sistem samo podražijo. Za ekstremno nizke temperature predlagamo električni grelec. Pri toplotni črpalki zrak/voda pa je nesmiselno doogrevanje s solarnim sistemom, saj imata sistema hkrati najboljše delovanje. In to delovanje je najboljše prav poleti, ko potrebujemo najmanj energije,« pojasni Klun.

(Bl. Ko.)

vir: Slovenske novice
 
Vir:
22. januar 2010
 
 
Urejanje okolice Lap d.o.o. Tlakovanje dvorišč, asfaltiranje
Izdelava fasad Dežman d.o.o. Ko sosedova fasada prebledi od zavisti
Izdelava fasad Dežman d.o.o. Ko sosedova fasada prebledi od zavisti
Strojni ometi Lap d.o.o. Na notranjih in zunajnih površinah