Delitev lepil glede na sestavo

Za različne potrebe potrebujemo različna lepila
Delitev lepil glede na sestavo
  

Parket lahko na podlago lepimo, pribijamo ali polagamo plavajoče. Postopek polaganja je odvisen od vrste in velikosti parketa ter želenega učinka. 
        
Lepilo je po standardu SIST EN 923: 1999 nekovinska snov, ki je zmožna zlepiti dve površini zaradi delovanja molekul v lepilu in površinskega zlepljenja. Sila, ki privlači delce lepila in lepljenca, se imenuje adhezija, tista, ki privlači molekule v lepilu, pa kohezija. Lepila vežejo na podlagi fizikalnih sprememb ali kemijskih reakcij.

Po sestavi delimo lepila, ki se uporabljajo za lepljenje parketa, na naslednje skupine:

  1. Disperzijska lepila  To so vodne disperzije z dodatkom sintetičnih smol (na primer polivinilacetata), ki so modificirane z drugimi polimerizati in plastifikatorji. Vežejo na podlagi fizikalne spremembe, tako da voda izhlapi, torej je čas strjevanja odvisen od količine vode v lepilu. Disperzije morajo vsebovati vsaj 60 odstotkov smole, saj se že zaradi 5- do 10-odstotne vsebnosti vode močno razredčijo. Niso primerna za lepljenje na anhidritne estrihe. Imenujejo jih tudi hladna ali bela lepila. So preprosta za pripravo, dajejo trdne in elastične spoje, vendar so občutljiva za povišano vlago, zato jih strokovnjaki odsvetujejo za lepljenje že lakiranega parketa in vse vrste lesa, ki so zelo občutljive za vlago.
      
  2. Raztopinska lepila   So sestavljena iz visokokakovostnih naravnih ali sintetičnih smol, ki so raztopljene v topilu. Modificirana so s plastifikatorji. Vežejo hitreje kot lepila na vodni osnovi, ker topilo hitreje izhlapeva. Zaradi topil so lahko vnetljiva in pri vdihavanju škodljiva za zdravje, zato je pri uporabi treba upoštevati vse zdravstvene in varnostne zahteve. Popolnoma suho lepilo je fiziološko in ekološko neoporečno. Ta lepila so primerna za nanos na cementni ali anhidritni estrih, liti asfalt in iverne plošče, zlasti pa za parket, ki je zelo občutljiv za vlago. Navadno jih lahko uporabljamo tudi pri lepljenju na talno gretje, vendar je o ustreznosti posamezne vrste lepila treba upoštevati navodila proizvajalca.
       
  3. Reakcijska lepila   Običajno so sestavljena iz dveh komponent, prva na podlagi poliuretanskih ali epoksidnih smol, trdilec oziroma druga komponenta pa sproži kemijsko reakcijo vezave. Ta lepila ne vsebujejo vode, zato niso občutljiva za vlago. Navadno so tudi brez organskih topil. Trdilec vsebuje snovi, ki dražijo kožo, dihalne organe in oči ter lahko povzročajo alergije, zato je pri delu potrebna ustrezna zaščitna oprema. Dvokomponentna lepila imajo dober sprijem pri različnih lepilnih površinah in niso občutljiva za skrčke. So zelo trajna in elastična, zato so zelo primerna za lepljenje večjih formatov parketa in visoke mehanske obremenitve.
        

Vsako lepilo torej ni primerno za vse vrste lesenega poda, zato je zelo pomembno, da pred uporabo skrbno preberemo navodila proizvajalca in lepilo uporabimo res za tiste talne obloge, za katere je namenjeno. Zlato pravilo, ki ga strokovnjaki venomer ponavljajo, je tudi to, da parketnih deščic nikoli ne lepimo stransko. Tako lepimo le izgotovljeni parket, ki ga polagamo plavajoče, in sicer so primerna vinilna lepila.

 
Vir:
24. april 2012
 
 
Ureditev dvorišč Dežman d.o.o. Tlakovanje, asfaltiranje, ...
Urejanje okolice Lap d.o.o. Tlakovanje dvorišč, asfaltiranje
Izdelava fasad Dežman d.o.o. Ko sosedova fasada prebledi od zavisti
Urejanje okolice Lap d.o.o. Tlakovanje dvorišč, asfaltiranje