Jara kača finančne nediscipline

Pojem finančne nediscipline se je pri nas že kar udomačil, tako v praksi kot tudi v sredstvih javnega obveščanja, ki mu posvečajo čedalje več pozornosti.
Jara kača finančne nediscipline

  
A čeprav je o tej žgoči temi veliko govora, mnogi pristojni raje molčijo ali se sprenevedajo. Tako tudi veliko prizadetih raje ostane neimenovanih, večjih sprememb ni. Manjša podjetja ne prejemajo izplačil za opravljene posle pravočasno, večja se pri tem izgovarjajo na poslovno nedoslednost države, ta pa je sama čedalje pogosteje omenjena kot neredna plačnica. Rezultat finančne nediscipline je povečana nelikvidnost manjših podjetij. Zakon o finančnem poslovanju, ki je bil sprejet pred več kot letom in pol, ni prinesel bistvenih sprememb, saj je vzet iz povsem drugačnih okolij, kot je slovensko, sporno pa je tudi izvajanje zakona o izvršbi.

Izsledki ankete, ki jo je lani med podjetniki opravil pospeševalni center za malo gospodarstvo, opozarjajo na ključne težave, s katerimi se srečujejo podjetniki pri poslovanju. Na prvem mestu so zapleteni in dolgotrajni birokratski postopki, med najbolj žgočimi finančnimi težavami pa je v ospredju finančna nedisciplina. Podjetniki imajo že tako ali tako probleme tudi zaradi neustreznih virov financiranja, neustrezne svetovalne pomoči in neustreznih kadrov. Tu so še težave s pridobitvijo poslovnih prostorov, nedostopnostjo informacij in pomanjkanjem poslovnih znanj. Malemu gospodarstvu bi ustrezala finančna pomoč v obliki sklada ali banke, kjer bi lahko dobili posojilo tisti, ki imajo dober program, in ne tisti, ki zaidejo v poslovne težave.

Eden poglavitnih razlogov za razmah finančne nediscipline je gotovo to, da država dovoljuje odpiranje novih družb, ne glede na to, koliko neporavnanih obveznosti ima posameznik iz svojih podjetij, ki so šla v stečaj ali so v prisilni poravnavi. Ker so v verigah neplačnikov tudi državne ustanove, tudi država nima prave volje, da bi odpravila finančno nedisciplino. Društvu upnikov, ustanovljenemu pred dvema letoma, je po dolgotrajnih upravnih postopkih le uspelo izoblikovati podatkovno bazo o neplačnikih. Te je v praksi težko identificirati, saj je nekdo javno prepoznan kot dolžnik šele, ko ga sodišče spozna za dolžnega, dotlej lahko govorimo le o posamezniku, podjetju, do katerega je odprta finančna postavka. Največji dolžniki so naročniki velikih poslov, ki imajo za nekaj deset, nekateri celo za več kot sto milijonov tolarjev odprtih postavk. A ker imajo velika podjetja več sredstev, te luknje laže pokrivajo. Največkrat se neplačani zneski gibljejo med 50 in 200 tisočaki. Takih primerov je neverjetno veliko in na vrhu piramide so neplačniki, ki dolga nikdar ne bodo plačali, saj jim ni mogoče ničesar vzeti. Zaradi takih primerov se pretrga celotna veriga v plačilnem prometu, najbolj ogroženi pa so mali podjetniki.

Oškodovani največkrat ne uporabijo pravnih poti, ki so na voljo, poleg tega je zakonodaja tako pomanjkljiva, da omogoča izogibanje. Premalo upnikov uporablja veljavno zakonodajo tudi zato, ker postopki še niso dodelani in na tem področju ni uveljavljene pravne prakse, pa tudi zato, ker gre večinoma za majhne zneske zapadlih obveznosti, premajhne, da bi se jih glede na sodne stroške izplačalo terjati. Po mnenju pravnih strokovnjakov tudi petdeset tisočakov ni zanemarljiva vsota in se jo že splača izterjati. Veliko teže si podjetnik privošči financiranje, ko meljejo sodni mlini. Če sodni postopek traja dve, tri leta, je to zanj predolgo. Država tudi z uvedbo zakona o DDV ni izboljšala položaja malih podjetnikov, odpravila je le svojo težavo. Če neplačnik nima premoženja, se izterjava tožniku izplača le pri izvršbi, pri kateri je neplačniku na podlagi verodostojne listine (računa) mogoče kaj vzeti. Sodni stroški bremenijo dolžnika, zakonita zamudna obrestna mera pa je najvišja obrestna mera na legalnem trgu.

Z vprašanjem finančne nediscipline se pogosto srečujejo tudi trgovci, saj jim otežuje ali onemogoča ustrezno poslovanje. Ta težava je pri njih celo večja kot pri drugih, saj na drugih področjih konkurenco kroji izdelek ene blagovne znamke, trgovec pa mora imeti v zalogi široko ponudbo vseh blagovnih znamk, zato je tudi tveganje veliko večje. V Sloveniji je registriranih 34 tisoč trgovcev. Med trgovskimi podjetji jih je aktivnih nekaj več kot 60 odstotkov, med samostojnimi podjetniki pa le tretjina. Medtem ko imajo večji trgovci v zadnjem času manj tveganih poslov, manjši prestajajo najtežje obdobje. Neplačevanju so v trgovini najbolj izpostavljeni trgovci na debelo, ki poslujejo v navezi med dobavitelji in trgovci na drobno. Naročila se opravljajo na podlagi naročilnic in izdanih računov, plačilni roki pa se gibljejo od 30 do 120 dni. Kljub temu to še ni zagotovilo, da bo po izteku dogovorjenega roka denar res nakazan, saj celo družbe, ki nimajo večjih likvidnostnih težav, odlagajo plačila.

Eden od načinov zaščite pred neplačniki so različna zavarovanja poslov, od menice, zavarovalne police, življenjskega zavarovanja, sporazuma s stranko ... Trgovec lahko izkoristi pridržano pravico nad blagom, lahko zahteva vnaprejšnje plačilo, kompenzacijo, hipoteko in podobno. Zgolj zakonodaja in kazenska odgovornost še ne moreta odpraviti možnosti izkoriščanja.

Vprašljivo je, ali bi tudi zelo korenite in ostre sankcije in kazni lahko onemogočile goljufije. Poslovna morala je sestavni del kulture neke družbe ter zahteva strog in nepopustljiv odnos do poslovnih partnerjev na ravni posameznika, v podjetju in na državni ravni. Morda se o pomanjkanju kulture in duha, pa tudi volje, ki bi pripomogla k spremembam na bolje, lahko prepričamo tudi na podlagi tega, da veliko prizadetih raje molči ali ostane neimenovanih iz bojazni, da bi izgubili še tiste posle, ki jih imajo. Nemogoče je pričakovati, da bodo ljudje sami od sebe postali pošteni, da bodo začeli plačevati ali kar čez noč dosegli kulturno in profesionalno raven poslovanja, ki se je v zahodnem svetu razvijala skozi desetletja. Koliko časa bo potrebno, da se bodo taka načela uveljavila tudi pri nas, ne moremo vedeti, upamo lahko le, da bo majhni državi gospodarska prihodnost bolj naklonjena, kot je bila do zdaj mnogim malim podjetjem.

Viri:
Poslovanje malih in srednjih podjetij najbolj ovira finančna nedisciplina, Dnevnik, št. 88, leto 2001
Petra Anžlovar: PCMG si je za letošnje leto zastavil vrsto projektov, ki naj bi podjetnikom olajšali delo, Gospodarski vestnik, št. 47, leto 2000
Simona Toplak: Tujce moti finančna nedisciplina, Dnevnik, št. 35, leto 2001
Obrtniki opuščajo obrt in se jezijo na državo, Finance, št. 4, leto 2000
Miša Sovdat: Hočemo med ugledne, nočemo pa njihovih pravil, Gospodarski vestnik, št. 49, leto 1999
Gospodarski vestnik, št. 23, leto 1999, rubrika Trendi

www.korak.ws

 
Vir:
03. maj 2012
 
 
Gradnja objektov Lap d.o.o. Gradbeništvo, gradnja na ključ
Izdelava popisa del Dežman d.o.o. Strokovno, pregledno, realno ...
Urejanje okolice Lap d.o.o. Tlakovanje dvorišč, asfaltiranje
Gradnja objektov Dežman d.o.o. Že od leta 1964 - z občutkom!