Če želite posojilo, morate banko prepričati, da denarja dejansko sploh ne potrebujete

Banko pri odobritvi kredita predvsem skuša ugotoviti ali je bodoči dolžnik sposoben odplačati kredit ali ne. To se sliši samo po sebi umevno, vendar je ravno tu v praksi največ zapletov in nesporazumov. Banka lahko brez problema odobri kredit le takrat, ko posojilojemalec že pred načrtovano investicijo razpolaga z zadostnim in stabilnim denarnim tokom (ali plačo), s katerim bo brez težav lahko servisiral kredit.
Če želite posojilo, morate banko prepričati, da denarja dejansko sploh ne potrebujete
  
Če pa naj bi denarni tok za odplačevanje podjetje ustvarilo šele s samo investicijo za katero naproša za kredit, se odobritev takoj zaplete. Seveda tudi najboljši investicijski elaborat ni jamstvo, da bo posel dejansko prinesel želeni učinek oz. da bo z njim možno poravnavati obveznosti do banke. Iz prakse vemo, da je večina poslovnih pričakovanj pretirana, preoptimistična in da predvsem manjša in manj izkušena podjetja sistematično podcenjujejo različna tveganja. Banka je torej v dilemi, ali naj elaboratu verjame ali ne. Ker banka sama tudi ne more z gotovostjo napovedati uspešnost investicije, se lahko edinole delno zavarujejo z zahtevo, da prosilec za podvig v zadostni meri sam zagotovi lastna sredstva. Tu pa se zopet zatakne, ker manjša podjetja praviloma še ne razpolagajo z zadostnimi lastnimi sredstvi.
  
Prosilec ima tudi drugo možnost, da financiranje pridobi pri bankah, ki jih bolj kot denarni tok zanima zavarovanje posojila (npr. vrednost nepremičnine, na katero vpišejo hipoteko). Takšni posojilodajalci skušajo služiti denar bolj z unovčevanjem zavarovanj (npr. izvršba na nepremičninah) kot z obrestmi. Ker se ti postopki v našem pravnem sistemu vlečejo več let, mora upnik, če hoče preživeti, zato zaračunati stranki visoke obresti, poleg tega pa si mora zagotoviti visoko zavarovanje v vrednosti večkratnika posojila. Pridobitev takega posojila je zelo enostavna, posledica pa so "oderuške" obresti in/ali izguba velikega dela premoženja v primeru nezmožnosti odplačevanja.
 
Potrebno je tudi vedeti, da banke želijo financirati predvsem razvoj podjetja in ne dajati denar podjetjem v težavah. To lahko počno samo banke, ki so problematičnemu podjetju v preteklosti že posojale in upajo, da bodo s pomočjo novega posojila morda rešile dolžnika in dobile povrnjen ves denar. Banki je torej potrebno dokazati, da denarja podjetje dejansko sploh ne potrebuje - šele takrat ima prosilec dobre možnosti za uspeh.
 
Bistvo kreditnega financiranje je, da banka v primeru uspešne realizacije projekta dobi povrnjen denar in še malo zasluži z obrestmi, smetano pa kot nosilec tveganja pobere kreditojemalec. To razume vsak, težje pa razume nasprotni primer - če namreč projekt propade. V tem primeru mora vso izgubo v celoti nosit kreditojemalec in ne banka. T.i. finančni vzvod deluje v obe smeri: s kreditiranje je možno povečati dobiček ali na drugi strani pospešiti propad.
  
Kako si torej lahko malo ali srednje podjetje zagotovi financiranje s krediti, ki jih nujno potrebuje za svojo rast? Prvi in glavni pogoj je, da družba najprej sama dokaže svojo uspešnost in da sama s poslovanjem zagotavlja zadosten denarni tok. Le-ta pa bankam najbolje služi kot zadostno zavarovanje za kreditiranje.
  
vir: Immorent.si
  
 
17. november 2007
 
 
Gradnja objektov Lap d.o.o. Gradbeništvo, gradnja na ključ
Izdelava fasad Dežman d.o.o. Ko sosedova fasada prebledi od zavisti
Gradnja objektov Lap d.o.o. Gradbeništvo, gradnja na ključ
Ureditev dvorišč Dežman d.o.o. Tlakovanje, asfaltiranje, ...