Pluta

Pluta je naravni material, izdelan iz skorje hrasta plutovca (Quercus suber).
Pluta

  
Debelo skorjo odstranjujejo približno vsakih deset let, in sicer od maja do avgusta, navadno junija in julija. Rezanje ne vpliva škodljivo na drevesa, katerih skorja se postopoma obnavlja.

Plutovec je drevo, ki navadno ne preseže 10–12 metrov višine in uspeva v obmorskem pasu zahodnomediteranskih držav (Portugalska, Španija, Francija, Italija, Alžirija, Maroko, Tunizija). Skorjo, ki je lahko debela tudi nekaj centimetrov, režejo s posebno sekiro, ki ima dolgo držalo in lahko rezilo, ali z ukrivljeno (srpasto) ročno žago. Prvo rezanje poteka, ko je premer drevesa okrog 20 cm, to je med 20. in 40. letom, pluta, pridobljena iz mladega drevesa, pa spada v najnižji kakovostni razred. Rezanje poteka približno vsakih deset let, do starosti drevesa približno 200 let, visoko kakovost pa ima pluta od tretjega rezanja dalje.

Pluto so poznali že v antiki. Grki in Rimljani so jo uporabljali kot plavalni pripomoček (rešilni jopič), dodatek za čolne, ribiško mrežo in tako naprej.
 
Izraz pluta v botaniki označuje zaščitno, drugotno krovno tkivo, ki pri olesenelih rastlinah nadomešča povrhnjico in temeljno skorjo. Sestavlja jo plutni kambij. V enem kubičnem centimetru plute je približno trideset milijonov celic. V prizmatičnih odmrlih celicah, ki gradijo pluto, so zrak in organska barvila. Celične stene so prepojene s suberinom, maščobi podobno snovjo. Tkivo pri tangencialnem prerezu spominja na satje.

Kakovost plute je odvisna od genskih lastnosti dreves, starosti in rastišča. Drevesa, ki ne proizvajajo dovolj debele skorje, posekajo in izkoristijo njihov les. Pluto predelujejo v posebnih obratih. Odrezano skorjo začasno zložijo v skladovnice, nato pa jo položijo v posebne kadi z vrelo vodo za približno trideset minut. S tem odstranijo nepotrebne snovi in omehčajo zunanjo razpokano skorjo, ki se tako laže odstrani. Pluto nato zračno sušijo, dokler teža ne doseže dveh tretjin sveže odrezane skorje. Sortirajo jo glede na kakovost in debelino. Iz boljših kosov plute izdelujejo zamaške in režejo izolacijske plošče, ostanke pridelave in slabše kose pa stiskajo in zlepijo.

Pluta ima naslednje lastnosti:

  • majhno težo,
  • je odličen toplotni in zvočni izolator,
  • ni prepustna,
  • ni gorljiva,
  • ni občutljiva za gobe, bakterije in črve,
  • odganja insekte,
  • je elastična,
  • obloga se preprosto vzdržuje in čisti.

  
Talno oblogo iz plute
lahko na podlago lepimo, za to so primerne kvadratne plošče različnih debelin, ali polagamo tudi plavajoče – na trgu se dobijo izgotovljeni podi, obdelani na pero utor. Površina plute je lahko voskana, lakirana, plastificirana ali neobdelana. Barve in vzorci so izredno raznoliki. Pluta je primerna tudi za polaganje na ogrevane estrihe.
V zadnjih desetletjih sta krčenje nasadov in čedalje večje povpraševanje pripeljala do tega, da kakovostne surovine primanjkuje oziroma izdelki dosegajo visoke cene. Najboljši vinski zamaški na primer lahko presežejo ceno ustekleničene pijače.
  

Viri:
Gea, letnik V, št. 2, februar 1995, str. 24
Chemical composition and variability of cork from Quercus suber L., Wood Science and Technology, 22: 211–218, 1988
Različne spletne strani
www.korak.ws

 

 
 
Strojni ometi Lap d.o.o. Na notranjih in zunajnih površinah
Izdelava fasad Dežman d.o.o. Ko sosedova fasada prebledi od zavisti
Gradnja objektov Lap d.o.o. Gradbeništvo, gradnja na ključ
Izdelava fasad Dežman d.o.o. Ko sosedova fasada prebledi od zavisti