Apno in apneno malto so uporabljali Egipčani že pred 5000 leti pri izgradnji piramid in Izraelci v času kralja Salamona. To gradivo so poznale tudi kulture v naših krajih, kljub temu, da se je zidalo tudi "na suho", to je z zlaganjem kamna brez veziva. 
 
Pri nas največkrat uporabljamo gašeno apno. To je bel prašek, ki ga pridobivajo z gašenjem žganega apna z vodo. Pridobivajo pa ga lahko tudi z mešanjem vodne raztopine kalcijevega klorida in vodne raztopine natrijevega hidroksida (več malce kasneje).

Zaradi močnih sestavin, je gašeno apno uporabljivo v različne namene, med drugim tudi za izdelavo apnene malte.

Pri delu z gašenim apnom moramo biti pazljivi, saj lahko prevelika količina kalcijevega hidroksida povzroči številne zdravstvene težave in resno ogrozi naše zdravje. Med problemi, ki jih lahko povzroča so predvsem:

 Zgdovina:
Apneničarstvo je zelo stara dejavnost, s katero pridobivajo apno za zidavo in beljenje. . Kuhanje ali žganje apna je bilo včasih zelo zahtevno opravilo, saj je bilo najprej potrebno v kamnolomu nalomiti apnenec, ga v apnenici zložiti v obok, pri katerem je bilo potebno paziti na natančno zlaganje. Ko je bila apnenica naložena do vrha, so zazidali vhod in skozi majhno odprtino kurijli od pet do devet dni. Ko je bilo delo končano, se je apno hladilo več dni, nato pa se ga je v posebnih bazenih gasilo.
 
Iz podpeškega kamna je bilo zgrajenih veliko znamenitih zgradb; v arhitekturi Ljubljane ga je rad uporabljal tudi arhitekt Jože Plečnik. Kamen je domačinom predstavljal zaslužek, zato so se pojavili mojstri kamnoseki, znani daleč naokoli. Iz kamna so izklesani mnogi nagrobni spomeniki, skoraj vsaka starejša hiša pa ima iz njega oblikovana vhodna vrata ali vogale hiše, nekje pa tudi tlake. 
   
Malce učenosti:
Kalcijev hidroksid se imenuje tudi apno ali po domače gašeno apno, kalcijevemu oksidu pa pravijo živo apno. Kalcijev oksid in hidroksid uporabljajo v gradbeništvu za pripravo malte (zmes apna, peska in vode). Apnena malta se uporablja za zidanje in prekrivanje zidov z ometom. Kalcijev hidroksid reagira z ogljikovim dioksidom iz zraka, malta se strdi zaradi nastanka kristaličnega kalcijevega karbonata.