Pri fasadi je pomembno, da vsebuje pravo razmerje elementov, ki so potrebni, da dobro opravlja svojo vlogo. Prav tako mora projektant, glede na zahteve konstrukcije, podnebne značilnosti in predpis ustrezno izbrati.

 

Pri gradnji individualnih stanovanjskih hiš, kjer je izpostavljenost fasade večjim mehanskim poškodbam relativno majhna, je priporočljiva izbira tankoslojne fasade, ki je cenovno sprejemljivejša, pa tudi izvedba je v primerjavi z ostalimi vrstami fasad najhitrejša. Ker so vsi sloji relativno tanki, je tudi čas njihovega sušenja kratek, kar ne povzroča velikih časovnih zamikov pri vgradnji posameznih slojev. V odvisnosti od velikosti objektov in od zahtevnosti arhitekturne zasnove fasade in posameznih detajlov se čas izvedbe tankoslojne fasade giblje med dvema in štirimi tedni.

  

Fasada bo svojo nalogo dobro opravljala le, če bodo za njeno izdelavo uporabljeni primerni materiali. Izbiramo lahko med sistemi slovenskih proizvajalcev, na trgu se pod komercialnimi imeni tako pojavljajo jubizol, demit, novolit, ali med tujimi, baumit, rofix in teranova. Med slovenskimi sistemi se samo demit od ostalih razlikuje po postopku pritrjevanja, medtem ko so si ostali bolj ali manj podobni. To je fasadni sistem, pri katerem se uporablja ekspandiran polistiren oziroma stiropor z vsemi dodatnimi materiali, kot so demit malta, demit mrežica in zaključni sloji.

 

Prednost kamene volne je v tem, da dosega nekoliko boljši koeficient toplotne prevodnosti kot stiropor, prav tako je pomembno tudi, da ne gori. Ekspandiran polisteren sicer ne zagori sam, a se pri dovajanju toplote začne topiti, medtem ko se kamena volna ne. To je v bistvu njena največja prednost, zato se tudi po predpisu mora uporabljati za gradnjo šol, vrtcev in drugih javnih ustanov. Videz vseh fasadnih sistemov je konec koncev enak, s tem, da je treba pred pričetkom del zagotoviti primerno ravnost površine. To je še zlasti pomembno pri fasadah iz kamene volne, saj se kasneje ne da več brusiti, medtem ko se stiropor še nekoliko da popraviti.
  
Če upoštevamo samo funkcionalnost, pa mora vsaka fasada izpolnjevati pogoje, ki jih zahtevajo podnebne razmere v katerem koli delu Slovenije. Včasih pa je treba več pozornosti posvetiti izbiri izboljšanih lastnosti zaključnih slojev, denimo na območju, kjer pogosto in močno dežuje ali če je nadpovprečno osončeno in v bližini biotopov.

 

Zaključni sloj torej nudi zaščito pred vremenskimi vplivi in daje izgled zunanjim stenam objekta in s tem celemu objektu. Izbiramo lahko med materiali, ki so zelo neprepustni za vodo, vendar slabše paroprepustni (pri zunanjim vplivom zelo izpostavljenih objektih oziroma zunanjih stenah) ali med materiali, ki so bolj paroprepustni in slabše vodoodporni (pri objektih, kjer so s strešnim napuščem stene dobro zaščitene pred padavinami in vlago). Silikatni zaključni sloj predstavlja srednjo, univerzalno rešitev, ki jo najpogosteje potrebujemo pri stanovanjskih hišah.