Danes se za takšno kritino odločajo »vikendaši« in le redki lastniki stanovanjskih hiš (nekje lahko opazimo, da so "za okras" na ta način prekrite vrtne ute), tisti bolj ozaveščeni in povezani z naravo. Problem je, da danes v Sloveniji skoraj ni obrtnika, kateri bi kvalitetno izdelal takšno strešno kritino. Znanje katero se je prenašalo iz roda v rod je izumrlo, v šolah, tako prej kot danes niso namenjali/ne namenjajo dovolj pozornosti "stari obrti".

Kje in na komu je krivda, da je ta način prekrivanja streh izginil?
Odgovornost je vedno na nas samih, če bi se nekateri (posebej tisti, ki živijo v lepem in naravnem okolju) bolj pogosto odločali za takšen način prekrivanja strehe, bi verjetno povpraševanje naredilo "svoje". Obrtniki bi opazli, da obstaja zanimanje za njihovo delo, mogoče bi tudi država/šolstvo takrat ravnalo drugače, ne bi dovolili, da to starodavno znanje izgine.
Idilične vasi so preteklost, objekti se prekrivajo "na hitro" in po možnosti s poceni kritino, popolnoma neustrezno za okolje v katerem se nahajajo. Lahko bi rekli - vsem je dovoljeno vse - in če se ozremo okrog sebe vidimo popolno zmedo v urbanističnem načrtovanju. Stara mestna jedra so uničena, tako kot lepe slovenske vasi, odgovornost za to ne bo prevzel nihče, "davek" pa plačujemo vsi. Žalostno je tudi to, da so najbolj oškodovane mlade generacije, ker so jih "okradli" za kanček lepe zgodovine.
 
Naravne kritine - slama, skrilj in skodle, kritine naše preteklosti, očitno ne bojo kritine naše prihodnosti.