Dobro narejena streha omogoča bivanje tudi v podstrešju, zato moramo obliko strehe dobro načtrovati. Pri načrtovanju strehe je predvsem pomembna izbira ustrezne kritine in pravilna vgradnja strešne izolacije. Da streha optimalno opravlja svojo funkcijo, mora biti pravilno načrtovana in izvedena. Po končani vgradnji jo moramo tudi primerno vzdrževati.

Glede na nagib strešin razlikujemo:

- ravne strehe (nagib do 5°),
- položne strehe (nagib 5–25°,)
- strme strehe (nagib 25–40°),
- zelo strme strehe (nagib 40–60°).

Čim bolj je streha strma, tem hitreje voda odteče z nje. Takšna izvedba preprečuje zamakanje in poškodbe konstrukcije. Pri položnejši strehi, v primeru izvedbe strehe z opečno kritino, pade na posamezni strešnik za 40 % več dežja kot na strešnik strmejše strehe. Zaradi tega razloga proizvajalci kritin navajajo za svoj proizvod potreben minimalni naklon, ki omogoča, da bo streha po izgradnji tesna. Samo primeren naklon pa ni dovolj za vse primere, ki lahko nastanejo v praksi.

Glede na število strešin razlikujemo:

		- enokapna streha ali ena strešina; voda teče v eno smer.
		- dvokapna streha Ima dve strešini; voda odteka v dveh smereh.
		- šotorasta streha To je streha iz štirih strešin na kvadratnim tlorisom (slemena ni, ker se vsi štirje grebeni stikajo v eni točki).
		- križna streha Je streha nad kvadratnim tlorisom in dveh pravokotnih slemenih v isti višini (kapu ni, voda odteka po štirih žlotah in nato po štirih vertikalnih žlebovih)
		- štirikapna streha Streha iz štirih strešin nad pravokotnim tlorisom (sleme je vzporedno daljši, zunanji steni)
		- mansardna streha Streha z lomljenima strešinama, ki imata različna naklona (spodnji del od kapu proti lomu je bolj strm, zgornji del od loma proti slemenu pa položnejši)
		- ravna streha Streha brez ali z minimalnim naklonom (pogosto služi za terase, balkone ali zelene strehe ...)

Ostale oblike streh so še valjasta, piramidna in stožčasta. Štirikapni strehi pravimo tudi čopasta streha. Možna je tudi izvedba dvokapne strehe z delnim čopom.

Sestavni elementi strešne konstrukcije:

	greben - presečišče dveh strešin na zunanjem obodu od slemena do kapi ( kapa se sekata pod kotom, manjšim od 180°), delni greben (poševno sleme) veže dvoje različnih slemen, sleme - najvišji del strehe, vodoravni zaključek strešine,
žlota ali globel - preseč. dveh strešin po notranjem obodu od slemena do kapi (kapa se sekata pod kotom večjim od 180°), kap - najnižji del strehe,spodnji zaključek strešine ostrešje - nosilna konstrukcija strehe iz leg, škarnikov, letev, strešine - bolj ali manj nagnjene ploskve, ponavadi ravne, lahko tudi razčlenjene, napušč - del strehe od zunanje stene do roba strešne ploskve, kritina - krovni material, sekundarna kritina - zaščitni vodotesni sloj pod kritino, ki preprečuje vdor vode v konstrukcijo, čop - poševno prirezana čelna stran strehe, frčada - dvignjen del strehe (mansardno okno), ki služi za osvetljevanje podstrešnega prostora, kolenčni zid - zid od plošče do spodnje kapne lege, zatrep - zgornji del stranske fasade (trikotna ali trapezno čelo), stičišče - točka, kjer se seka več stičnih ploskev.

Streha je sestavljena iz različnih elementov in konstrukcijskih detajlov. Najvažnejša elementa sta nosilna konstrukcija in kritina. Prav tako je pomembna tudi toplotna izolacija.
Obtežbe strehe (kritina, sneg, led, žled, upor proti vetru) se prenašajo na nosilno konstrukcijo iz lesa. Posamezni deli nosilne lesene konstrukcije so med seboj povezani s tesarskimi zvezami (spah, utor, čep itd.). Pri večini lesenih konstrukcij se obtežbe prenašajo na nosilne zunanje zidove. Pri izvedbi z dvema vmesnima legama, ki sta neposredno podprti, se obtežbe prenašajo preko podpor na betonsko stropno ploščo.

Po sestavi strehe razlikujemo:
- neprezračevane strehe ali tople strehe,
- prezračevane strehe ali hladne strehe,
- kombinirane strehe.

Pri neprezračevanih strehah so vsi sloji strehe položeni drug na drugega in med njimi ni dodatnega prostora. V nasprotju, so pri prezračevanih ali hladnih strehah sloji med seboj ločeni, vmes je prezračevani prostor.

Za novogradnjo oziroma družinsko hišo, ki ima poševno streho, je najprimernejša prezračevana ali hladna streha. Prezračevana streha pozimi preprečuje kondenzacijo vlage in zastajanje ledu na kapu, poleti pa pregrevanje prostorov. Za kvalitetno strešno sestavo (dobro streho) moramo zagotoviti, da vodna para nikjer ne kondenzira. V primeru, če že kondenzira, pa moramo zagotoviti, da ne preseže dopustne navlaženosti materiala ter da kondenzirana para izhlapi v poletnem obdobju. Da to dosežemo, moramo poleg parne ovire, ki jo vgradimo pod toplotno izolacijo, vgraditi še paroprepustno vetrno pregrado neposredno na toplotno izolacijo ležečo med škarniki. Takšne pregrade – folije, ščitijo toplotno izolacijo pred vdorom hladnega zunanjega zraka in so propustne za vodno paro (Sd = 0,02 m - relativni upor difuzije vodne pare) in nepropustne za vodo. Neposredno nad toplotno izolacijo položena folija služi kot rezervna kritina ter tudi kot vetrna in dodatna zračna zapora. Prezračevani sloj odvaja vodno paro, ki prehaja skozi konstrukcijo in mora biti prezračevan z zunanjim zrakom, kar je mogoče doseči z odprtinami ob napušču in slemenu. Zračni sloj nad rezervno kritino dobimo z tako imenovanimi kontra letvami, dimenzij minimalno 50 x 50 mm. Površina dovodnih odprtin ob napuščih (presek zračenja) mora znašati 2 0/00 tlorisa strehe, vendar minimalno 200 cm2 na tekoči meter napušča. Skupna površina odvodnih površin mora znašati po DIN 4108 najmanj 0,5 0/00 tlorisne površine strehe.

Pri starejših izvedbah streh, sta bila potrebna dva prezračevana sloja in sicer v primeru, če je bila spodnja streha prekrita s folijo ali strešno lepenko, ki ne prepušča vodne pare. Prvi zračni sloj je bil med izolacijo in spodnjo streho in drugi zračni sloj med spodnjo streho in strešno kritino. Spodnja streha je izraz za popolni opaž, položen na škarnike in prekrit s strešno lepenko ali napenjalno folijo.

Z uporabo paroprepustne folije se izvedba strehe lahko poenostavi. Folija prevzame vlogo spodnje strehe ali sekundarne kritine in vetrne zapore, hkrati pa omogoča neoviran prehod vodne pare iz podstrešja skozi konstrukcijo in toplotno izolacijo v prezračevani prostor. Če podstrešje uporabljamo za bivanje, potem samo prezračevana streha z pravilno položeno toplotno izolacijo omogoča udobno počutje pod streho tako pozimi kot poleti.

Pri izbiri kritine moramo upoštevati skladnost z okoljem, trajnost kritine, način vgrajevanja, možnost popravila, ugodnost bivanja (streha je istočasno tudi strop), možnost odstranitve (da ni obremenjujoča za okolje) in tudi ceno.

Izbiro kritine prvenstveno določa naklon strehe. Pri strehah z manjšim naklonom postanejo problematični stiki med posameznimi elementi, saj voda tu dalj časa zaostaja in tako prihaja do zamakanja. Pri strehah z nižjim naklonom se zato pod kritino vgradi za vodo neprepusten sloj, t.i.sekundarna kritina, ki morebitno vodo, ki prodre skozi kritino, odvede s strehe, da ne more poškodovati konstrukcije. Ločimo dve vrsti pokritja strehe:
- tesnjeno pokritje,
- odvajalno pokritje.

Tesnjeno pokritje streho povsem zatesni in voda nima dostopa pod kritino (ravne strehe in strehe z nizkim naklonom).
Odvajalno pokritje pa odvaja vodo od slemena proti kapu (luskasta kritina). Da lahko voda neovirano odteka, je potreben večji naklon strehe. Polagamo jo na leseno podlago, ponavadi na strešne letve ali opaž, narejen iz suhih desk. Razmik med posameznimi letvami, njihovo dimenzijo, dolžino škarnikov je pogojen s samo kritino.
 

vir: Mala šola za investitorje - Dileme