Suhomontažno predelno steno izdelamo iz konstrukcije, ki je lahko iz jeklenih pocinkanih profilov ali lesena, nanjo pa z dveh strani pritrdimo oblogo iz mavčnokartonskih plošč. Kako izvedemo konstrukcijo in katero vrsto obloge izberemo, je odvisno od zahtev po stabilnosti ter zvočni, toplotni in požarni zaščiti. Za izdelavo stene potrebujemo mavčnokartonske plošče, stropne, talne in vzdolž­ne profile, vijake z zidnimi vložki, vijake za pritrditev plošč, izolacijski material, tesnilni trak, bandažirni trak, fugirno maso, univerzalni nož, pleskarsko lopatico in gladilko, vod­no tehtnico in klešče za pločevino.

Na tleh, stenah in stropu najprej označimo potek predelne stene, nato z vodno tehtnico in ravno letvijo prenesemo stenske osi na strop, pri čemer upoštevamo odprtine za vrata. S škarjami za pločevino odrežemo profile na ustrezno dolžino. Na vse profile, ki se dotikajo tal, stene ali stropa, še pred montažo nalepimo tesnilni trak, s čimer zagotovimo tesen stik in preprečimo prenašanje zvoka na mejne stene.

Stenske profile v obliki črke U pritrdimo z vložki z vijaki v tla in strop. Med dva U-profila vstavimo profile v obliki črke C. Profili naj bi bili centimeter nižji od višine prostora, s čimer se izognemo težavam pri postavljanju. Ko je konstrukcija pripravljena, začnemo oblagati prvo stran stene, in sicer s celo mavčnokartonsko ploščo. Plošče pritrjujemo z vijaki na pokončne stenske C-profile (na vodoravne U-profile jih ne pritrjujemo). Tudi plošče naj bodo centimeter nižje od višine nadstropja, saj jih bomo tako laže postavili. Ploščo skrajšamo oziroma odrežemo tako, da jo z ostrim nožem zarežemo na prednji strani, na zarezanem mestu jo prelomimo in nato na hrbtni strani prerežemo še karton. Robove poravnamo s posebnim obličem.

Naslednji korak je izvedba inštalacijskih del. V vmesnem prostoru stene je namreč dovolj prostora za električne in vodovodne napeljave, ki jih potegnemo skozi prej pripravljene luknje v pokončnih C-profilih. V mavčnokartonsko ploščo izrežemo še odprtine za stikala in vtičnice, ki naj ne bodo na obeh straneh stene na istem mestu, ampak naj bo med njimi približno 20-centimetrski zamik. Tako zagotovimo boljšo zvočno izolacijo. Vmesni prostor zapolnimo z izolacijskim materialom, ki bo zagotavljal zvočno in toplotno zaščito, nato se lotimo zapiranja stene. Oblagati jo začnemo s polovico plošče, da dobimo zamaknjene stike plošč. To je še zlasti pomembno, če se odločimo za dvojno oblogo. Stiki plošč prve in druge plasti se ne smejo prekrivati, ampak naj bodo za polovico širine plošče zamaknjeni, da dosežemo boljšo trdnost stene. Stike med ploščami in ugreznjene glavice vijakov na koncu obdelamo s fugirno maso.
  
Pazite na stike!
Stike med posameznimi ploščami in ugreznjene glavice vijakov je potrebno obdelati s fugirno maso, s čimer površino pripravimo za zaključne premaze, tapete ali ploščice. Fugirno maso pripravimo po navodilih proizvajalca. Če uporabimo navadni bandažirni trak, najprej z lopatico ali gladilko nanesemo na stik sloj fugirne mase, čezenj namestimo trak in ga z lopatico pritisnemo ob maso. Samolepilni bandažirni trak pa nalepimo na suho površino čez stik, šele nato čezenj nanesemo fugirno maso. V obeh primerih nato pogladimo robove in pustimo, da se masa posuši. Morebitne majhne izbokline postrgamo z lopatico, nato pa čez stik oziroma trak enakomerno nanesemo drugo plast mase, pustimo, da se posuši, in s finim brusnim papirjem pogladimo robove. Na suhe in zbrušene fuge je treba nanesti sloj posebnega kita. Za popolnoma gladke stene je priporočljivo, da tanek sloj kita nanesemo po vsej površini stene ali pa jo premažemo s posebno emulzijo, ki zagotovi, da se bo ples­karska barva enakomerno vpijala na vseh delih, tudi na fugah.