Toda na prvi pogled enostavna stvar postaja vse bolj zahtevna v smislu izvedbe: eno strešno okno, 15 cm izolacije in lesen opaž so zgodovina. Uporabniki mansarde zahtevajo svetle in zračne prostore, ki so poleti hladni, pozimi pa topli. Skratka, zelo dobro so poučeni kaj želijo in kako to doseči. Da vas vaš naročnik ne bo prehitel v znanju je tu nekaj nasvetov za izdelavo prijetne mansarde:
   
Količina osvetlitve
Dobro osvetljeni prostori niso le modna muha ampak tudi potreba. Vedno več časa namreč preživimo v zaprtih prostorih. Slovenski predpisi zahtevajo, da je seštevek okenskih odprtin 20% tlorisa prostora. Pri mansardi bodite pozorni tudi na to kje ta okna so:

• okno, ki ga zakriva napušč vsekakor ne nudi dovolj svetlobe
• okno v frčadi tudi ne razprši dovolj svetlobe v notranjost saj konstrukcija frčade omejuje njen vpad
• balkonska vrata so sicer na prvi pogled precej velika svetlobna odprtina, vendar jih moramo vzeti v izračun šele od 0,5 m nad tlemi pa upoštevati kakšen nadstrešek je nad balkonom
• strešno okno je kot vir svetlobe v mansardi najprimernejše seveda pri tem ne pozabite svetovati vašim strankam ustreznih senčil
  

  
Razgled
Prijetni bivalni prostori nudijo razgled na okolico. To je eden izmed razlogov, da kletni prostori niso priljubljeni za bivanje. Pri mansardi, kot prostoru, ki lahko ima najlepši razgled v stavbi se to velikokrat pozabi. Pravzaprav je napaka narejena že precej na začetku. Zidarju se zdi, da so, po projektu narisane 4 »šare« opeke absolutno premalo in kar mimogrede doda še dve ali tri. Lastnika seveda enostavno prepriča s tem, da se mu pri strošku zidanja to skoraj ne bo poznalo. Kar je sicer tudi res. Toda zelo »se pozna« pri kvaliteti bivalnega prostora. Zgodi se namreč to, da pri vgradnji strešnega okna ali pa pri izdelavi frčade ne moremo nižje kot je parapetni zdi. Torej okna so vgrajena na višino 150 cm ali več in seveda nudijo razgled le na nebo. Druga rešitev je vgradnja okna v parapetni zid. Tudi takšna rešitev nudi zelo omejen razgled: na napušč. Rešitev v tem primeru je vgradnja kombinacije vertikalnega in strešnega okna. Seveda je še vedno najbolje, da je parapetni zid visok cca 1m (vključno z vencem in lego) pa tudi najceneje je.
  
Izolacija
Na tem mestu se ne bi osredotočali na to, katera izolacija najustreznejša. Predlagamo pa vam, da pri debelini izolacije upoštevate navodila proizvajalcev. Pomembno je, da vas izolacija ščiti pred mrazom pozimi in vročino poleti. Zato je zelo pomembna njena izvedba vključno s parno oviro, ki mora ostati cela in skozi katero ne smemo voditi inštalacij (elektrike, vode...). Še najbolj so pomembni detajli okrog dimnikov, frčad, strešnih oken. Zračna vlaga se namreč kondenzira na najhladnejši delih in v kolikor to niso okenska stekla je to za omarami, na oblogah okrog oken... Na trgu je na voljo poseben vgradni paket, ki izboljša izolativnost okrog strešnega okna in zagotavlja vodotesnost okrog okna.
  
Sončna toplota – velike steklene površine
V hladnih zimskih dneh so sončni žarki zelo dobrodošli. Komentar, da so velike steklene površine »izgubarji« energije ne drži. V prostorih, ki so orientirani na jug se skozi steklene površine, orientirane na jug, dobi tudi precej energije. Upoštevajoč, da traja pri nas kurilna sezona od oktobra do aprila je dobitkov skozi steklene površine veliko več kot izgub. Seveda pa ne pozabiti na morebitno pregrevanje prostorov poleti. Pred sončno vročino poleti je najboljše zunanje senčilo, ki zaustavi sončno toploto še preden le-ta doseže steklo.
  
Notranje obloge pri strešnem oknu
Pravilna oblika in izvedba notranjih oblog okrog strešnega okna sta pomembni za pravilno kroženje zraka okrog okna in čim boljšo razpršenost svetlobe. Kakšne so možnosti:
Najenostavneje je izdelati obloge takrat, ko je okno vgrajeno tako, da parapetni zid priključimo naravnost na okno. Tako je spodnje obloga vertikalna, zgornja pa horizontalna. Ker pa je najpomembneje okna vgraditi na takšno višino, da imamo razgled ven je potrebno tudi notranje obloge nekoliko prilagoditi.

Tudi ta izvedba je dokaj pogosta in enostavna. Predlagamo pa, da je pod strešnim oknom vedno grelno telo – radiator.
   
Zaradi previsokega parapetnega zidu je včasih potrebno strešno okno spustiti vse do lege ali pa še nižje. Takrat ni mogoče izdelati vertikalne spodnje obloge. Rešitev je polica, ki zajame zrak od radiatorja in ga spelje do okenskega stekla.
 
Nikakor pa niso ustrezne notranje obloge, kjer sta spodnja in zgornja špaleta pravokotni na strešno okno. Takšna izvedba precej povečuje možnost nastanka kondenza na oknu pa tudi svetloba je precej slabše razpršena po prostoru.

Prijetna bivalna klima v prostoru je sestavljena iz mnogo detajlov. Tu smo jih našteli le nekaj in zagotovo to niso vsi. So pa zagotovo eni najpomembnejših.



Vgradni set za strešna okna zagotavlja boljšo izolativnost strešnega okna in se ga vgradi skupaj z oknom. V paketu je tudi sekundarni priklop, ki nadomešča trakove sekundarne kritine, ki jih morajo izvajalci položiti okrog okna.

Zidarju se zdi, da so, po projektu narisane 4 »šare« opeke absolutno premalo in kar mimogrede doda še dve ali tri. Toda to se zelo »pozna« pri kvaliteti bivalnega prostora. Zgodi se namreč to, da pri vgradnji strešnega okna ali pa pri izdelavi frčade ne moremo nižje kot je parapetni zdi.
 
Rešitev za visok parapetni zid je vgradnja kombinacije vertikalnega in strešnega okna. Tako zagotovimo tudi razgled na okolico v sedečem položaju.

Mansarda
Kakovostna mansarda ima dovolj svetlobe, omogoča razgled in je zračna. Še tako dobra oprema ne more nadomestiti tega.
  
pripravila: Katja Ličen Pajenk