Premoženjska zavarovanja delimo na zavarovanje stvari, pri katerih je predmet, ki ga zavarujemo določena stvar, ter na zavarovanje premoženjskih pravic, pri katerem je predmet zavarovanja čista premoženjska pravica (zavarovanje pred odgovornostjo lastnikov motornih vozil,  zavarovanja pravnega varstva, zavarovanje pred splošno odgovornostjo,…).
  
Premoženjska zavarovanja imenujemo tudi škodno zavarovanje. Delimo ga na aktivna in pasivna zavarovanja. Pri prvih je zavarovana posamezna stvar zoper konkretni rizik, npr. potresno zavarovanje za stanovanjsko hišo. Gre za zavarovanje stanovanjske hiše kot aktivnega premoženja zavarovanca. Medtem, ko gre pri pasivnih zavarovanjih za zavarovanje pasivnega ali dolžniškega premoženja zavarovanca (v bistvu so to dolgovi oz. obveznosti, ki obremenjujejo zavarovančevo celotno premoženje, samo zavarovanje pa se nanaša na to premoženje). Primer pasivnega zavarovanja je npr. zavarovanje bolniških stroškov ali pa kot najbolj znano, zavarovanje pred odgovornostjo.
  
Pri premoženjskih zavarovanjih, ločimo prostovoljna in obvezna zavarovanja, glede na način urejanja pravnega razmerja, zlasti pa nastanka zavarovanja. Pri prostovoljnih zavarovanjih gre za svobodno odločitev zavarovanca, da sklene zavarovanje (zavarovalno pogodbo z zavarovalnico), pri tem zavarovanec izbira tudi obseg rizika ter način zavarovanja. Pri obveznih zavarovanjih pa je zakon tisti, ki določa obveznost za določene osebe, da sklenejo zavarovalno pogodbo z zavarovalnico o zavarovanju določene stvari oz. oseb. V okviru obveznega zavarovanja ločimo še obvezno pogodbeno zavarovanje in zakonsko zavarovanje.