Če torej vsak udeleženec v proizvodno-distribucijski verigi doda blagu neko vrednost, ki predstavlja davčno osnovo v tej fazi prometa, bi morala končna cena takšnega blaga v maloprodaji predstavljati seštevek vseh dodanih vrednosti posameznih faz tega cikla.
   
Davčni zavezanec je proizvajalec oz. prodajalec, vendar samo plačilo davka na dodano vrednost na koncu bremeni potrošnika, ki blago kupi. Pri DDV vsak udeleženec v verigi obračuna DDV na seštevek dodanih vrednosti do te faze, hkrati pa od tega zneska odšteje DDV, ki je vsebovan v vseh prejšnjih proizvodnih fazah. Tako dejansko v proračunsko blagajno plača le davek, ki bremeni vrednost, ki jo je sam dodal blagu.
   
Nepremičnine imajo v sistemu DDV poseben status. Razlikovati je potrebno med prometom z zemljišči, prometom z gradbenimi objekti in prometom s stanovanjskimi objekti.
 
Promet z zemljišči
Promet z zemljišči je po zakonu o davku na dodano vrednost oproščen plačila DDV, ne glede ali so to pašniki, gozdovi, travniki, njive ali zazidljiva zemljišča z že izdanim gradbenim dovoljenjem. Razlog za davčno oprostitev odplačnega prometa z zemljišči lahko najdemo v dejstvu, da zemlja ne vsebuje nobene dodane vrednosti. Smiselno je, da je promet z zemljišči oproščen plačila DDV, saj zemljišča v nasprotju z drugim blagom ni mogoče proizvesti ali ga potrošiti.
 
Promet z gradbenimi objekti
Gradbeni objekti in njihovi deli spadajo med tiste nepremičnine, ki so obdavčene z davkom na dodano vrednost. Ker je v sistemu DDV pri prometu nepremičnin obdavčena samo tista vrednost, ki je ustvarjena na novo je plačila davka oproščen promet tistih gradbenih objektov in njihovih delov, ki niso na novo zgrajeni.
 
Odločitev ali je promet z določenim gradbenim objektom obdavčen z DDV ali ne, je torej odvisna od dejstva ali gre za prvi prenos lastninske pravice ali pravice razpolaganja na nepremičnini. Kot prvi prenos lastninske pravice je določen prehod nepremičnine iz produkcijskega procesa v proces potrošnje. Davek mora torej obračunati gradbeno podjetje, ki je zgradilo poslovno ali stanovanjsko enoto za neznanega kupca pri prodaji take novozgrajene stavbe. 
 
Medtem, ko je gradnja na splošno obdavčena po davčni stopnji 20%, je gradnja stanovanj in objektov za invalide obdavčena po nižji stopnji 8,5%. V davčni osnovi pa se vrednost zemljišča vsekakor odšteje, saj kot rečeno promet z zemljišči z DDV ni obdavčen.
  
Kaj pa je na drugi strani s gradbenim podjetjem, ki gradi objekt za znanega kupca, saj do prodaje sploh ne pride. Tudi tukaj se obračunava DDV in sicer na gradbene storitve, ki predstavljajo tisto vrednost, ki je dodana objektu.
  
Promet s stanovanjskimi objekti
Prodaja stanovanjskih objektov je obdavčena kot prodaja ostalih gradbenih objektov, torej samo pri prvi prodaji novozgrajenih objektov. Davčna stopnja za stanovanjske objekte znaša 8,5%.
  
Zakon o davku na dodano vrednost pa prinaša posebno ureditev oddajanja stanovanjskih objektov v najem. Neobdavčeno je oddajanje stanovanjskih hiš in stanovanj v najem, če se oddajajo za neprekinjeno bivanje daljše od 60 dni. Obdavčeno pa je dajanje stanovanjskih objektov najem, če najem traja manj kot 60 dni, ter če gre za oddajanje v najem za turistične ali poslovne namene. Spet velja splošna davčna stopnja 20%, razen za nastanitev v hotelih, penzionih in ostalih turističnih zmogljivostih, kar se obdavčuje po stopnji 8,5%.
  
vir: Slonep.net