|
|
|
|
Ponudnikov
1637
Uporabnikov
1200
Finance
Vsak graditelj se srečuje z denarnimi ovirami. Zato nam banke iz dneva v dan ponujajo ugodne kredite, ...
Na poti po stanovanjski kredit.....
Ko se odločamo za nakup, gradnjo ali prenovo nepremičnine, nikakor ne moremo prek ključnega dejavnika, denarja. Statistika pravi, da je naše domovanje, v povprečju, eden izmed največjih stroškov, ki jih imamo v življenju
Zato je osrednja tema, kako zbrati potrebni denar, povsem na mestu. Banke odobrijo potrošniško posojilo vsem, ki prejemajo redne mesečne prihodke ali dolgoročno varčujejo. Vendar pa nas pred izpolnitvijo nepremičninskih ciljev čaka prva omejitev, koliko kredita smo sposobni pridobiti. Višina odobrenega zneska namreč ne sme presegati tretjine (ponekod tudi polovice) neto mesečne plače, pokojnine, invalidnine ipd. če ste izračunali, da ste sami daleč od cilja, da bi zbrali potrebni denar, se najema stanovanjskega kredita lahko udeleži kar vsa družina. Potrebni znesek se tako poveča, kar je praksa marsikaterega najemnika kredita, ki se odloča za tovrstno finaciranje nakupa nepremičnine. Ko ste se odločili za najem posojila, vas čaka prva dilema: za ketero obrestno mero se odločiti. če hočemo posojilo odplačati moramo v izračun anuitete (znesek, s katerim v enekih časovnih presledkih odplačujemo kredit) vključiti inflacijo. Ker pa inflacije ni mogoče napovedati, lahko vsaka banka ob odobritvi posojila odmeri samo nekakšno informativno anuiteto, ki jo prilagaja podatkom o dejanski inflaciji. Tako je ena možnost, da najamete kredit, kjer je osnova skupna obrestna mera. Ta v izračun vključuje realno obrestno mero in pričakovano inflacijo na ravni znane mesečne obrestne mere. Mesečna obveznost med odplačevanjem ostaja nespremenjena, če se TOM in realna obrestna mera ne spreminjata. V znesku anuitete je že všteta inflacija, kar po mnenju nekaterih finančnih informatorjev, omogoča potorošniku manjše tveganje. Kako do čimbolj ugodnega kredita Ob najemu kredita vas čakata tudi dva stroška. Prvi je strošek odobritve kredita, ki v povprečju znaša 1,6-odstotka od zneska odobrenega kredita (lahko tudi najmanj 5.000 sti ali največ 40.000 sit). Drugi strošek je strošek zavarovanja kredita, ki pa se mu lahko izognete v primeru, da zavarujete kredit s poroki. nazaj ogledov: 301 18. 11. 2008
Kaj nam bo prinesla kriza?
18. 11. 2008
Cene nepremičnin gredo tudi potrjeno navzdol
18. 11. 2008
Pečečnikov namesto Plečnikov stadion?
14. 11. 2008
Prvi mali vetrni elektrarni v Sloveniji sta že priključeni na električno omrežje
14. 11. 2008
Ljubljanske kamnite škrbine se množijo
|
|
|
CopyRight © Gradimo.com 2007, All rights reserved
|