Šolske stavbe najbolj ranljive

   
Po poročanju RTV Slovenija (celoten prispevek je dosegljiv preko spodnje povezave) je največjo škodo, občina jo je ocenila na 430 tisoč evrov, ministrstvo pa polovico manj, imela osnovna šola Vodice. Neurje je odpihnilo polovico strehe, uničilo okna v telovadnici in zalilo tla, ki so uničena, poleg tega pa so uničene tudi knjige v knjižnici.

Na osnovni šoli Marije Vere v Kamniku je močan veter odkril polovico strehe, gasilci pa so pravočasno rešili računalniško in tehnično opremo, ki bi jo sicer uničil naliv. Škode je za 280 tisoč evrov. Večja škoda je nastala tudi na šolskih objektih v Prekmurju. Z osnovne šole Puconci je odneslo streho, v telovadnico tretje osnovne šole v Murski soboti pa je vdrla meteorna voda. Na obeh objektih je škoda ocenjena na okoli 280 tisoč evrov.

Kako so grajene slovenske šole?
Zakaj imajo ob skoraj vsakem malo večjem neurju največ škode prav šolski objekti, pa so vprašanja, ki jih je že večkrat postavila javnost.
 
Srečko Valič, direktor inšpekcije za okolje na Inšpektoratu RS za okolje in prostor, na konkretna vprašanja MMC ni odgovoril, ampak nam je poslal dopis, v katerem citira dele zakona o graditvi objektov. V zapisu je poudaril, da se izbira materiala določi že v projektu, ki je podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo objekta. Zapisal je tudi: "Na kvaliteto končno zgrajenega objekta, ki se tako določi predvsem že v projektu za gradnjo, pa seveda bistveno vpliva višina razpoložljivih sredstev za gradnjo – tako pri izboru materialov za gradnjo kot tudi na zahtevnost izvedbe del."
 
Kako že pravijo: malo denarja malo muzike?