Odprli razstavo Plečnikovih osnutkov za Prešernov mavzolej

  
Kaja Pogačar je v Gorenjskem glasu zapisala, da se je s spominskimi znamenji za našega največjega pesnika Plečnik ukvarjal kar deset let, med letoma 1942 in 1952, pri čemer posebej izstopa leto 1949, ko so ob stoletnici Prešernove smrti nameravali njegove posmrtne ostanke iz Kranja prenesti v Vrbo.
 
Po besedah Klemena Koširja (zunanji sodelavec arhitekturnega muzeja Ljubljana in avtor razstave), so takrat pripravili interni natečaj in nanj povabili tudi Plečnika, da bi zrisal primeren spomenik. Imel je tri ideje: ena je bila s topoli obkrožen sarkofag v bližini rojstne hiše, druga je bila žara, najbolj veličasten pa je bil skoraj deset metrov visok mavzolej nasproti cerkve sv. Marka, do katerega bi vodila monumentalna pot.
  
»Do realizacije ni prišlo zaradi finančnih razlogov, poleg tega se je po obhajanju stoletnice pesnikove smrti nekoliko zmanjšalo zanimanje za postavitev spomenika, vprašanje pa je tudi, koliko je bil Plečnik v tistem času moralo-politično primeren,« je dodal. 
 
Razstava bo odprta v rojstni hiši dr. Franceta Prešerna v Vrbi do konca leta 2008.
 
Prispevek je v celoti dosegljiv na spodnji povezavi - preberite ga.